ESSJ ∅
Če je ftn odraz sln. ljudske govorice, je normirano čẹ̑pljec [-ǝc] lahko nastalo po redukciji nenaglašenega ejevskega vokala kot refleksa jata, -lj- pa je ali hiperkorigiran (Furlan, SR 56/2, 2008, 13–14 z op. 25) ali pa ostanek ekspresiviziranega lʼ ← l, ki ga izkazujejo tudi srb. dial. glagolske predloge tega jslov. ftn, prim. srb. dial. čepljézi se ‘(težko) navzgor iti’, tudi ‘spakovati se’, iščepljézi se ‘težko navzgor iti in si pri tem pomagati z rokami in nogami’ (timoško območje – Bjeletić 2006: 64s.).
Sln. sin so lotka, zlatika, zlatoglav (Tuma l.c.), zlati koren (SSKJ; SP 1962).
[Metka Furlan]