Fran/NESSJ

angel

ESSJ ∅

Gradivo

ángel m ‘angelus’ (SSKJ; Pleteršnik); primor. istr. ˈangel ‘angel’ (Jakomin 1995), rovt. črnovr. ȃi̯nγl̥, g -nḁ ‘isto’ (Tominec 1964) < *ȃnʼγl̥, dol. á:ŋgẹl (Smole Diss. 1994: 185), štaj. zgsav. ˈå:ŋgẹl, g -geła (Weiss 1998), panon. pkm. àngeu, g -gela (Novak 1996:17) itd.

Strukturna tvorjenka na -ec (< *-ьcь) v kor. obir. há:jhǝlc (< *g-anʼgelc s protetičnim g-), á:nhɛlc ‘angel’ (Karničar 1990: 117), štaj. zgsav. ˈå:ŋgẹlc (Weiss 1998), v 18. st. angelz ‘Engel’ (Gutsman 1789); iz tega dem na -ič (< *-itʼь) v primor. istr. ˈangelčič ‘angelček’ (Jakomin 1995) in dem na -ek (< *-ьkъ) v rovt. črnovr. ȃi̯nγl̥čk (Tominec 1964), gor. á:ŋgǝlčǝk (Škofic Diss. 1996: 274), štaj. zgsav. ˈå:ŋgẹlčǝk (Weiss 1998).

16. st.: angel ‘Engel’ (Megiser 1592); 17. st.: angel ‘angelo, agneu‘ (Alasia 1607), angel ‘angelus’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: angel ‘Engel’ (Pohlin 1781), angel ‘Engel’ (Gutsman 1789).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Isln. ángel m ‘angelus’;
evropska kulturna izposojenka iz lat. krščanskega termina angelus ‘angel’, ki je bil izposojen iz gr. ἄγγελος m ‘božji sel, posrednik med bogovi in ljudmi’ z denom ἀγγέλλω ‘prenesti sporočilo’ < *-λ-i̯e/o-.

Etimološka razlaga

Brez jasne etimologije (Beekes 2010: 9).

Diahrona besedna družina