Fran/NESSJ

angel

ESSJ: Ø

Gradivo

ángel m ‘angelus’ (SSKJ; Pleteršnik); v narečjih: primor. istr. ˈangel ‘angel’ (Jakomin 1995), rovt. črnovr. ȃi̯nγl̥, g -nḁ ‘isto’ (Tominec 1964) < *ȃn’γl̥, dol. á:ŋgẹl (Smole Diss. 1994: 185), štaj. zgsav. ˈå:ŋgẹl, g -geła (Weiss 1998), panon. pkm. àngeu, g -gela (Novak 1996:17) itd.

Strukturna tvorjenka na -ec (< *-ьcь) v kor. obir. há:jhǝlc (< *g-an’gelc s protetičnim g-), á:nhεlc ‘angel’ (Karničar 1990: 117), štaj. zgsav. ˈå:ŋgẹlc (Weiss 1998), v 18. st. angelz ‘Engel’ (Gutsman); iz tega dem na -ič (< *-it’ь) v primor. istr. ˈangelčič ‘angelček’ (Jakomin 1995) in dem na -ek (< *-ьkъ) v rovt. črnovr. ȃi̯nγl̥čk (Tominec 1964), gor. á:ŋgǝlčǝk (Škofic Diss. 1996: 274), štaj. zgsav. ˈå:ŋgẹlčǝk (Weiss 1998).

16. st.: angel ‘Engel’ (Megiser 1592); 17. st.: angel ‘angelo, agneu‘ (Alasia 1607), angel ‘angelus’ (Kastelec-Vorenc); 18. st.: angel ‘Engel’ (Pohlin), angel ‘Engel’ (Gutsman).

Rekonstrukcija in primerjalno gradivo

Isln. ángel m ‘angelus’;
evropska kulturna izposojenka iz lat. krščanskega termina angelus ‘angel’, ki je bil izposojen iz gr. ἄγγελος m ‘božji sel, posrednik med bogovi in ljudmi’ z denom ἀγγέλλω ‘prenesti sporočilo’ < *-λ-i̯e/o-.

Etimološka razlaga

Brez jasne etimologije (Beekes 2010: 1, 9).

Diahrona besedna družina