cajg2ESSJ ∅
cájg m ‘orodje’ (rovt. polj. – Škrlep 1999), toda štaj. zgsav. ˈca:jk, g -ga ‘konjska oprema’ (redko in starinsko), ‘orožje’ (starinsko) (Zadrečka dolina – oboje Weiss 1998).Isln. dial. *ˈca:jg m ‘orodje’, ‘orožje’, ‘konjska oprema’ (rovt., štaj.).bav. n. dial. refleksa *zaig za nvn. Zeug, srvn. ziug, stvn. ziug; čeprav je pomen ‘orodje, naprava’ potrjen že v srvn. ziug (Lexer 1872–1878), prav tako tudi ‘orožje’ (Lexer 1872–1878), sln. izposojenka v pomenu ‘konjska oprema’ nakazuje, da je bil tudi ta pomen že bav. n., čeprav ga dostopni n. viri ne potrjujejo, nastal pa je lahko po krnitvi kompoz tipa nvn. Pferdezeug ‘konjska oprema’ (Grimm 1854–1971).
Na izposojo iz iste bav. n. predloge kaže hrv. kajk. cˈajk, g cˈajga ‘rudarski kramp’ (Blažeka, Rob 2014), tj. ‘rudarsko orodje’.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.