Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
cevg
ESSJ cẹv
Gradivocë̀vꭓm, gcëvhà ‘rokodelsko orodje’ (kor. rož. – Šašel 1957), cèvh ‘orodje’ (Kattnig 2017), z labializiranim ẹ̑ pred u̯kor.cöu̯h ‘orodje’ (Kelemina, ČJKZ III, 1921–1922, 37 po Lessiaku); z izpadom izglasnega spirantičnega -ꭓgor.cẹ̑v ‘orodje’ (Pleteršnik), kor. podjun.cè:w, g-a ‘isto’ (TSVK).16. st.: zeug ‘orožje’, po metafori ‘hlapec’ (Dalmatin 1584 – Gradivo SKJ16); 17. st.: zeukantverhu ‘Instrument, Werckzeug’ (Megiser 1603), tj. *cevg k antverhu*‘orodje za obrt/rokodelstvo’; 18. st.: delni zeuh ‘Werkzeug, orudje, branduſs, orodje’ (Gutsman 1789) z adjdelni ‘deloven’ iz dẹ́lo ‘labor’, ki nadomešča prvi člen n.kompozWerk-.Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.dial.cẹ̑u̯gm ‘orodje’.srvn.zeug ‘rokodelsko orodje; naprava’ poleg ziug ‘isto’ (Lexer 1872–1878), kar je identično z nvn.Zeug ‘stvar, reč; blago; vojaška oprema, orožje’.Etimološka razlagaNa nastanek pomena ‘rokodelsko orodje; naprava’ v simpleksu je verjetno vplival srvn.kompozwërc-ziug ‘orodje’, nvn.Werkzeug ‘isto’, dobesedno *‘stvari za delo’. Le v 16. in 17. st. potrjeno berkzeug ‘Werckzeug, inſtrumenta’ (Megiser 1592; Megiser 1603) [berkcevg], pri Trubarju 1557berzeug ‘orodje, naprava’ z izpadlim -k-, je bilo izposojeno iz srvn. ali nvn.bav.werkzeug (Jazbec 2007: 30). Štaj.cẹ̑jọk ‘rokodelsko orodje’ (Miklavž na Dravskem polju – Kelemina l.c.) z zaporedjem ẹ̑j kaže na izposojenko *cẹ̑jg iz preglašene srvn. oblike *zeüg kot fonetičnega razvoja iz srvn.zeug<ziug (Kelemina l.c.; Striedter-Temps 1963: 100, 18s.; Bezlaj ESSJ: I:63), pri čemer je ọ interno sln. anaptiktičnega izvora. Iz iste srvn. fonetične stopnje, a v drugačnem pomenu je bilo izposojeno hrv. kajk.cȇ̦jkm, gc'e̦jga ‘vrsta preproste tkanine’ (Lipljin 2002).Povezavecajg1
[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 25. 4. 2024.