lamaESSJ lama, s.v. lomíti
18. st.: lama ‘Der Teich; Piſcina’ (Pohlin 1781 z oznako, da je to stara beseda); 19. st.: lama ‘der Teich’ (Jarnik 1832: 83 z oznako, da je beseda povzeta iz Pohlinovega slovarja, in z uvrstitvijo v besedno družino lom ‘der Bruch’, lomiti ‘brechen’).Isln. dial. lama f ‘ribnik, bajer’.Glede izvora nejasna Pohlinova glosa. Bezlaj ESSJ: II:122 je sklepal, da je slov. izvora in sorodna z blg. lam ‘jama, graben, luknja’ in nadalje z lit. lomà ‘vdolbina, jama, luknja, nižji del na njivi’, lõmas ‘isto’, let. lãma ‘nižji del na njivi, kotanja, luža, mlaka’ ter nakazal možnost sorodstva s psl. *lomъ, ki v slov. leksiki označuje močvirnato območje. Drugače Furlan, Annales 18/1, 2008, 115s., ki na podlagi Pohlinove tipično primorske glose, kot je pandôl ‘Das Schlaghözchẽ; Cuniculus’, prim. primor. ˈpandolo ‘igra s kosom lesa’ (Sveti Anton – Jakomin 1995), dopušča možnost, da je beseda primorska in mlajšega rom. izvora z izhodiščem v lat. lāma ‘loka, lokev, luža, kaluža, mlaka, močvirje, barje’ < pide. *leH2-meH2 k pide. *leH2- ‘liti, izlivati’, prim. het. la-a-aḫ ‘izlij!’ (Schmitt-Brandt 1967: 65); de Vaan 2008: 324 za lat. lāma dopušča možnost, da je sorodna z navedenim balt. in blg. gradivom. Zaradi it. lama ‘barje, zamočvirjeno polje’, it. ben. lama ‘nižina, neravno kotanjasto polje’ (Boerio 1867), it. kopr. lama (de aqua) ‘mlaka’ (Manzini, Rocchi 1995), furl. làme ‘zamočvirjena vbočena ravnina ali polje, v katerem se nabira voda; umetni kanal za napajanje živine’ (NP) je možno, da je bilo sln. lama ‘ribnik’ tako kot hrv. dial. lama ‘močvirnat svet, močvirje, vodnat, blaten teren, stoječa voda’ (Istra – Brozović Rončević, FOC 8, 1999, 38) izposojeno iz it. ben. predlog (Furlan l.c.).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.