merkucinESSJ s.v. mérkoca
merkucȋn m ‘škrat, Waldteufel’ (Pleteršnik), mirkucin ‘Waldteufel’ (Janežič 1851).18. st.: mirkuzin m ‘Waldteufel, ægipan’ (Pohlin 1781), mirkuzin ‘Waldteufel’ (Gutsman 1789); 19. st.: mirkuzin ‘Waldteufel, ſhkratez’ (Murko 1833b).Isln. dial. *ˈme:rkou̯cin f ‘gozdni hudič’;
z nadaljnjim razvojem neakcentuiranega ou̯ v u in sekundarno maskulinizirano.srvn. bav. *merkou̯tzin f *‘pravljična žival, pošast’, ‘opica’, kar je fem na -in k *merkou̯tze (⇨ sln. mẹ́rkovca).Štrekelj, ASPh XII, 1889, 462 navaja le Janežičevo gloso, ki jo upravičeno povezuje s sln. mẹ́rkovca/mẹ́rkoca ʻopica’ (Pleteršnik) in opozarja na srvn. wilde merekatzin (Lexer 1872–1878 s.v. mer-katze), kar je tako kot nvn. Kätzin ʻmačka ženskega spola’ ← Katze ʻmačka (generična oznaka ne glede na naravni spol)’ feminativ na -in iz srvn. mer-katze ʻopica’, nvn. Meerkatze ʻisto’ poleg ‘pravljična žival, pošast’ (Grimm 1854–1971). Sln. mẹ́rkovca/mẹ́rkoca ʻopica’, kor. mérquca ʻisto’ in *ˈme:rkou̯cin f ‘gozdni vrag, škrat’ > merkucin/mirkucin je bilo sočasno izposojeno iz bav. avstr. predlog z diftongiranim ǫ < srvn. a, pri čemer je pri prvi izposojenki prevladal pomen ‘opica’, pri drugi pa ‘pravljična žival, pošast’, tj. ʻgozdni hudič’. Pleteršnikovo normiranje akc mesta ni upravičeno.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.