Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

merkucin
ESSJ s.v. mérkoca
Gradivo
merkucȋn m ‘škrat, Waldteufel’ (Pleteršnik), mirkucin ‘Waldteufel’ (Janežič 1851).
18. st.: mirkuzin m ‘Waldteufel, ægipan’ (Pohlin 1781), mirkuzin ‘Waldteufel’ (Gutsman 1789); 19. st.: mirkuzin ‘Waldteufel, ſhkratez’ (Murko 1833b).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. dial. *ˈme:rkou̯cin f ‘gozdni hudič’;
z nadaljnjim razvojem neakcentuiranega ou̯ v u in sekundarno maskulinizirano.
srvn. bav. *merkou̯tzin f *‘pravljična žival, pošast’, ‘opica’, kar je fem na -in k *merkou̯tze (⇨ sln. mẹ́rkovca).
Etimološka razlaga
Štrekelj, ASPh XII, 1889, 462 navaja le Janežičevo gloso, ki jo upravičeno povezuje s sln. mẹ́rkovca/mẹ́rkoca ʻopica’ (Pleteršnik) in opozarja na srvn. wilde merekatzin (Lexer 1872–1878 s.v. mer-katze), kar je tako kot nvn. Kätzin ʻmačka ženskega spola’ ← Katze ʻmačka (generična oznaka ne glede na naravni spol)’ feminativ na -in iz srvn. mer-katze ʻopica’, nvn. Meerkatze ʻisto’ poleg ‘pravljična žival, pošast’ (Grimm 1854–1971). Sln. mẹ́rkovca/mẹ́rkoca ʻopica’, kor. mérquca ʻisto’ in *ˈme:rkou̯cin f ‘gozdni vrag, škrat’ > merkucin/mirkucin je bilo sočasno izposojeno iz bav. avstr. predlog z diftongiranim ǫ < srvn. a, pri čemer je pri prvi izposojenki prevladal pomen ‘opica’, pri drugi pa ‘pravljična žival, pošast’, tj. ʻgozdni hudič’. Pleteršnikovo normiranje akc mesta ni upravičeno.
Povezave
merkovca
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika