planšarESSJ s.v. plȃn
plȃnšar m, g -ja ‘kdor pase, oskrbuje v planinah živino, zlasti govejo, in se ukvarja s pridelovanjem mleka’ (SSKJ), plȃnšar, g -ja ‘Senne’ (Pleteršnik z oznako, da je beseda gorenjska), planšar ‘Senne’ (Cigale 1860 po Vodnikovem rkp. slovarju), toda planinšar, g -ja ‘Alpenhirt’ (Janežič 1851).Fem plȃnšarica (SSKJ; Pleteršnik); denom planšáriti -ȃrim impf ‘pasti, oskrbovati v planinah živino’ (SSKJ), ‘Senne oder Sennin sein’ (Pleteršnik); nomen loci planšarȋja ‘(navadno) manjša stavba za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka’ (SSKJ).19. st.: plánšar, g -rja ‘der Alpenhirt’ (Murko 1833a s.v. planína).Isln. dial. plȃnšar m ‘kdor pase, oskrbuje v planinah …’ (gor.) ← pred redukcijo *plȃninšč-ar ← adj *plȃnin-ski ← dial. plȃnina.Miklošič 1886: 256 je plȃnšar vključil v sln. besedno družino iz planina ‘alpenweide’, Bezlaj ESSJ: III:48 pa rekonstruiral *planiščar, kar naj bi bil nomen agentis na -ar iz planíšče ‘odprt, neporaščen prostor, planica’ (povzema Snoj 2016: 545); tudi zaradi cirkumflektiranega ȃ v korenskem delu besede pa razlaga ne prepričuje, ugotavlja Furlan 2013: 94 z op. 247 in za izhodišče sln. substantiva prepoznava dial. naglasno varianto plȃnina (k planína), ki se je osamosvojila iz akuzativnih zvez tipa na plȃnino < *nȃ planino < *nȃ polninǫ < *na pȏlninǫ: *plȃninščar > *plȃnščar > plȃnšar. K tvorbi subst na -ar iz adjektivov prim. sln. vrtnar, gozdnar (Bajec 1950: 25).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.