poljanaESSJ s.v. pọ̑lje
poljána f ‘obsežnejši, razmeroma raven svet’ (SSKJ), poljána ‘Flachfeld, Flachland’ (Pleteršnik), poljane pl ‘Feld, polje’ (Cigale 1860), poljana ‘Feldebene, Thalebene’ (Janežič 1851).Dem poljánica (SSKJ); poljánec/poljȃnec m, g -nca ‘ravninec, dolinec’ (SSKJ), poljánəc ‘prebivalec ravnine’, ‘poljedelec’ (Pleteršnik), onimizirano v cgn Poljanec, Poljanc, Polanec, Polanc (ZSSP), v 18. st. pojlanz ‘um Felde wohnend’ (Pohlin 1781), polanz ‘Feldner’ (Gutsman 1789); fem na -ka poljánka (Pleteršnik), v 18. st. pojlanka (Pohlin 1781).18. st.: pojlane f ‘flaches Feld’ (Pohlin 1781) < *poljane f pl; 19. st.: poljána ‘Feld, pólje’ (Murko 1833b).Pogosto ničto onimizirano, prim. tpn Vélika Pólana ‘naselje v o. Lendava’ z akc umikom iz sln. dial. novocirkumflektirane variante *polʼȃna < *polʼa̋nā < psl. *polʼa̋na; tpn Vélike Poljáne f pl ‘naselje v o. Novo mesto; naselje v o. Ribnica’, tpn Polána f ‘naselje v o. Laško’, Poljána ‘naselje v o. Ravne na Koroškem’ in številni drugi na slovenskem jezikovnem območju (Bezlaj 1956–1961: II:108); primor. ter. dól u Pojánĭ (Lsg f), toda Lsg m ti̯є̄̀ na Pojā̀ne (Spinozzi Monai 2009: 455, 431) in nad. Polʼá:na n pl ‘obsežnejši, razmeroma raven svet med zaselkom Golobi in vasjo Livek’, po Šekli 2008: 106 s sekundarnim prehodom f → n.Isln. *polʼȁna f ‘obsežen raven, neporaščen svet’;= stcsl. poljana ‘campus, vallis’, hrv. poljàna ‘poljana’, kajk. pˈolana ‘neobdelan kos zemljišča’, tpn Pˈolana ‘vas pri Varaždinu’ (Lipljin 2002) < *polʼȃna < *polʼa̋nā (prim. sln. tpn (Vélika) Pólana), poljàna ‘ravno, navadno neobdelano zemljišče’ (Bačka – Sekulić 2005), čak. pojãna ‘ravnina; vaški sejemski prostor’ (ČDL), tpn Poljȁna s sin Dobropoljȁna ‘vas in pristanišče na otoku Vrgada’ (Jurišić 1973), blg. poljána ‘ravnina med gorama, planinama ipd.’ (Gerov 1895–1908), r. poljána ‘ravnica, neposejano polje, obdano z gozdom ali čim podobnim; poseka’, ukr. poljána ‘travnik, poljana’, p. polana ‘neporaščen prostor v gozdu; polje obdano z gozdom’, dial. ‘gorski pašnik’, č. polana ‘travnik v gorah’, slš. polʼana ‘gozdna jasa, travnik v hribu’;
< psl. *polʼa̋na f *‘(večja) ravnica (ki jo obkroža gozd)’ (SP: I:132).Gotovo izpeljanka iz psl. *pȍlʼe *‘široka in prostrana neporaščena zemeljska površina’ (Miklošič 1886: 255; Vasmer 1986–1987: III:322; Boryś 2005: 459), a funkcija sufiksa *-ana (če je bil sploh ustrezno identificiran) ni jasna (Vaillant 1950–1974: IV:618; SP l.c.), njegova avgmentativna funkcija (Snoj 2009: 318) pa nedokazana.
Iz slov. jezikov je bilo izposojeno romun. poĭa'nă f ‘s travo porasla jasa v gozdu’ in k temu a merge, a eşi la p. ‘ven iti (da se opravi nujna potreba)’ (Tiktin 1903–1925; Miklošič 1886: 1203; Skok 1971–1974: II:699), kar je prešlo v madž. pojána ‘planinski travnik, gozdna jasa’ (EWU: 1180).[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.