Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

rder
ESSJ: Ø
Gradivo
*rder adj, f rdra ‘rdeč’; beseda je v aktivni adjektivni funkciji ohranjena le še v obliki za ženski spol v ftn besednih zvezah ˈərdra ˈrọža ‘poljski mak’ (primor. istr. (Belvedur, Pregara) – SDLA-SI: I, 134), tj. ‘rdeča roža/cvetlica’, in ˈərdra jerˈbẹta ‘rdeča pesa’ (Belvedur), jərˈbẹta ˈərdra ‘isto’ (Pregara – oboje SDLA-SI: II, 204) s sestavino jerˈbẹta/jərˈbẹta ‘pesa’ it. izvora.
Adj se onimiziran ohranja v tpn Árdro n, g -ega ‘naselje pri Raki v o. Krško’, okoli leta 1420 zu Redern, leta 1433 czu der Reder, tpn Árdro n, g -ega ‘naselje pod Velikim Trnom v o. Krško’, hdn Ardra ‘pritok Račne, severozahodno od Rake, leta 1575 pachl Ertra, von Ertra auf die Müll (Bezlaj 1956–1961: I, 39; Furlan, Annales 18/1, 2008, 113; ista 2013: 86; SHT).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. dial. *ˈr̥:dr̥ adj, f *ˈr̥:dra ‘rdeč’ (Pohorje–Štajerska–Dolenjska–Istra);
= hrv. dial. ŕdar, f ŕdra ‘rdeč’, hrv. kajk. tpn Redri Dol (13. st.Skok: III, 117), csl. rьdrъ ‘rdečkast’, r. dial. rëdryj ‘rdeč, rdečerumen (o rogati živini)’, r. csl. rьdьrъ ‘rdečkast’;
< psl. *rъ̀drъ adj, f *rъdra̋ ‘rdeč’; po disimilaciji ъ : ъ ь : ъ dial. *rьdrъ, prim. r. rëdryj (Vasmer: III, 459);
= lat. ruber, f -bra ‘rdeč’, gr. ἐρυϑρός ‘isto’, mik. e-ru-to-ro, e-ru-ta-ra, sti. rudhirá- (s sekundarnim analoškim -i- po kompozituMayrhofer: II, 452), toh. A rtär, toh. B rätre;
< pide. *(H1)rudh-r-ó- adj ‘rdeč’.
Etimološka razlaga
Čeprav bi bilo zaradi gr. ἐρεύϑω ‘delati rdeče’ možno sklepati, da je to deverbativni adj na *-ro- iz *(H1)reu̯dh- ‘isto’ (NIL: 581), je zaradi gr. denom glagola ἐρυϑαίνομαι ‘postajati rdeč, zardevati’ (< *(H1)rudh-n̥-i̯e-) bolj verjetno, da je adj tematizirani heteroklitični subst *(H1)reu̯dh-r/n- (Beekes 2010: 1, 466), ki je nastal po vzorcu tipa sti. tamasá- adj ‘temen’ subst támas- n ‘tema’.
Diahrona besedna družina
Povezave
androga
adrica
rdrič
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika