Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

seber1
ESSJ ∅
Gradivo
ˈsieƀǝr m, g -jə/-ƀra ‘nebogljen človek, revež’, jǝ ˈta:k ˈsieƀǝr, đǝ sǝ ƀaˈγu sˈmil ‘je takšen nebogljenec/revež, da se bogu smili’, ˈta:k ˈsieƀǝr jǝ ˈra:tou̯ ‘tak revež je postal’, ˈƀejnč ˈsieƀǝr na ˈmuorǝ ˈƀit ‘večji revež ne more biti’, tudi kot zmerljivka ˈmou̯č, ki ˈƀuoš ti ˈsieƀǝr ‘molči, kaj boš ti revež’ (rovt. tolm. – Čujec Stres 2010–2014 s.v. seber in s.v. sever).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. dial. *ˈse:bǝr m ‘nebogljen človek, revež’ (tolm.).
Etimološka razlaga
Pomen sln. dial. hapaksa legomenon se je prek ekspresivno negativno konotiranega jslov. pomena ‘(svobodni) kmet’, ki se potrjuje v hrv., srb. Dat sebru prst, da t’ svu ruku obzine ‘Dati kmetu prst, da ti vso roko zagrabi’, Kad se sebar naije, mni, da neće nikda ogladnit ‘Ko se kmet naje, misli, da ne bo nikoli več lačen’ (Daničić 1863–1864 – ARj), razvil iz psl. *sębrъ m ‘enakopraven pripadnik vaške skupnosti’ (Loma 2013: 206), prim. stsrb. sebrь ‘plebejus’ (Daničić 1863–1864), hrv., srb. sȅbar, g -bra ‘človek nižjega družbenega položaja v srednjeveški hrvaški in srbski organizaciji’, ‘v srbski državi 14. in 15. stoletja so bili to vsi, ki niso pripadali niti plemištvu niti duhovništvu’ (ARj), hrv. szebar ‘rusticus’ (Vrančić 1595) [sebar], s pozno interkalacijo -r- ſzrebar ‘rusticus’ (Belostenec 1740) [srebar], str. sębьrъ ‘sosed, član srenje/občine’, r. dial. sjabër, g -brá ‘sosed; tovariš, zadrugar; znanec, prijatelj’, ‘gospodar’ (Dalь 1955), ukr. sjáber, g -bra ‘član posestva, družabnik v trgovskem podjetju’ (Grinčenko 1907–1909), br. sjabr, g -brá ‘sorodnik, brat; tovariš’ (Nosovič 1870); k pomenskemu razvoju ‘kmet’ → ‘neotesanec, surovež, neuk človek ipd.’ prim. frc. rustre ‘surovec, neotesanec’ < lat. rusticus ‘kmet’, frc. vilain ‘grd, prostaški’, ‘kmet’ = it. villano ‘kmetavzar, neotesanec’, ‘kmet’ < lat. villanus ‘kmet, vaščan’. O tem sln. hapaksu legomenon kot edinem zanesljivem refleksu psl. *sębrъ v slovenščini Furlan 2016: 11s. V Pleteršnikovem slovarju zabeleženi besedi srebər, g -bra ‘der Bauer’ in srebrič ‘kmetič’ nista slovenski, ampak hrvaški kajkavski, povzeti iz Habdelićevega slovarja iz leta 1670 (Furlan 2016: 15).
Diahrona besedna družina
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika