seber2ESSJ ∅
sẹ̑ber m, g -bra ‘pripadnik nižjega, brezpravnega, vendar svobodnega družbenega sloja (v hrvaškem in srbskem okolju, v srednjem veku)’ (SSKJ), kot citatna beseda se pojavi leta 1935 v Orisu zgodovine Jugoslovanov (avtor Jan Šedivý): Svobodni ljudje, ki niso bili plemiči, so se imenovali "sebri".Isln. sẹ̑ber m ‘isto’; terminološka izposojenka 20. st.hrv., srb. sȅbar m ‘v fevdalni srbski in hrvaški državi človek nižjega stanu, ki ni pripadal duhovniškemu ali plemiškemu stanu; kmet, tlačan, podložnik, toda ne suženj’ (Jurančič 1986) < psl. *sębrъ m ‘enakopraven pripadnik vaške skupnosti’ (Loma 2013: 206).Brez zadovoljivo rešene etimologije; podroben pregled dosedanjih mnenj podaja Loma, Zb MS 93, 2018, 15ss.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.