Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

dihur
ESSJ dihȗr
Gradivo
dihūr m, g -ja ‘roparska žival z žlezami smradnicami ob zadnjici’: dihur jim je pomoril vse kokoši; smrdi kot dihur ‘zelo, močno smrdi’ (SSKJ), dihur ‘Mustela putorius’ (CZŽ 1997: 272), dihȗr m, g -rja ‘Iltis’ (Pleteršnik), dihur ʻIltis, Mustela putorius’ (Erjavec 1864: 15), dihur ‘Iltiß, dihor’ (Cigale 1860), dihúr, g -rja ‘Iltiß, Frette’ (Janežič 1851); primor. kraš. dɛhýr ‘Iltis’ (Štrekelj 1887: 405), rovt. polj. dehúr (Škrlep 1999), štaj. zgsav. de̥ˈxur m, g -ja (Weiss 1998), vsi dial. primeri z redukcijo neakcentuiranega i; po SLA je beseda dihur v narečjih izpričana redko, npr. kor. podjun. dixȗr (Šentanel – SLA), mež. dixȗr (Črna na Koroškem – SLA).
Adj na -ji dihȗrji, f -ja ‘kar je v zvezi z dihurjem’, pos adj na -ev dihȗrjev in od tod dihurjevína f ‘dihurje krzno’; dihȗrnica f ‘past za dihurje’ (SSKJ).
17. st.: en dihúr, ali ta ſmardezhi húr ‘viverra’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710); 18. st.: dihûr m, g -ja ‘Iltis, Frette, viverra’ (Pohlin 1781), dihur, -ja ‘Iltis’ (Gutsman 1789); 19. st.: dihúr, g -rja ‘der Iltiß, die Stinkratte, die Frette, Muſtela putorius’ (Murko 1833a: 39), dihúr ‘gem. Iltis, foetorius putorius’ s sin velki ſmerdúh (Freyer 1842: 3).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *thọ̑r m ‘dihur, Mustela putorius’; v narečjih z razvojem ọ̑ > ȗ *thȗr in po naslonitvi na díhati pred delovanjem vokalne redukcije preoblikovano v dial. *dihȗr (Ramovš 1924: 214; SP: V:154), ki je bilo podvrženo redukciji v *dəhȗr. V dial. območjih z ohranjenim ọ̑ je po naslonitvi na díhati nastala dial. variatna *dihọ̑r (► dihor), kar je po redukciji dalo dəhọ̑r m, g -rja ‘dihur’ (Pleteršnik). Škrabec 1994–1998: 2:21, 234, 4:37, 63 je že konec 19. st. ugotavljal, da varianta dihur zgodovinsko ni upravičena, a njegovo sklepanje, da bi se morala glasiti *dəhọ̑r, glede predpostavljenega prvega zloga že zaradi vglasnega d- ni upravičena. Na širši areal ljudskoetimološko enako preoblikovanega slovanskega refleksa iz prvotnega psl. *dъhorʼь kaže izposojenka z jslov. območja v romun. diˈhor ‘Mustela foina’ (Tiktin 1903–1925: II:545; SP: V:154).
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika