drščaESSJ ∅
dàršča f ‘cesena’ (primor. nad. (Ušivica/Ussivizza) – Rigoni, Salvino 1999) = ‘brinovka, Turdus pilaris’, briš. dršča ‘isto’ (Erzetič 2007), toda notr. dȓščica f ‘der Krammetsvogel (turdus pilaris)’ (Gradišče pri Vipavi – Pleteršnik) = dr̀ščica ‘Turdus pilaris, Krammetsvogel’ (Gradišče pri Vipavi – Erjavec, LMS 1882/1883, 280).Isln. dial. *dršča f ‘brinovka, Turdus pilaris’ (primor.) < *dьršča (?).Erjavec l.c. je le notr. dr̀ščica razložil kot izpeljanko na -ica iz drọ̑zg ‘turdus’, a zaporedja -šč- namesto pričakovanega -žg-/-ž- ob tvorbi na -ica ni razložil. Ker bi tvorba na -ica iz psl. *drozgъ (ap C/B) imela staroakutiran *-i̋-, Erjavčeva razlaga ne prepričuje. Morda se v teh ornitonimih tako kot verjetno v drskáč ‘carar, Turdus viscivorus’ = hrv. drskač ‘isto’ (► dreskač) ohranja slov. varianta *dьrskъ m ‘turdus’ z enakim ničtim vokalizmom kot v lat. turdus ‘drozg’ < *tr̥sdho-s (de Vaan 2008: 635), iz nje pa je bil tvorjen fem na *-i̯a tipa *gospodʼa ← *gospodь za označevanje brinovke, tj. dršča. Erjavčevo dr̀ščica ‘Turdus pilaris’ je verjetno neustrezno poknjiženo iz notr. *dr̀šča. Disimilacija po zvenečnosti se je v *dьrskъ lahko realizirala po razvoju psl. konzonantne skupine *-zd- v *-zg-.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.