Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > NESSJ

Samostojni izpis sestavka

hor
ESSJ ∅
Gradivo
ˈxȯ:r m, g -a ‘dihur’, sˈmr̥di: kȯ ˈxȯ:r ‘močno smrdi’ (dol. kost. – Gregorič 2014); primor. notr. xȗr ‘dihur’ (Podgraje – SLA), dol. ꭓȗr ‘isto’ (Vavta vas – SLA), ꭓọ̑r (Sela pri Šentjerneju – SLA), sbkr. xȗr (Vavpča vas – SLA), jbkr. xúr (Stari trg ob Kolpi – SLA), štaj. jpoh. xọ̑r (Pivola – SLA), srštaj. xȃu̯r (Ratanska vas – SLA), xọ̏r (Spodnja Polskava – SLA), kozj. xȗr (Zgornja Sušica (Bizeljsko) – SLA), panon. slngoriš. xȕor (Spodnja Voličina – SLA).
17. st.: en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina ‘viverra’ (Kastelec, Vorenc 1680–1710) z dodanim določilom smrdeči, ker se je v hur etimološka povezanost s sémom ‘smrdeti’ že pretrgala.
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. dial. *họ̑r m ‘dihur’; po sporadičnem dial. razvoju h > f štaj. posav. fȗər ‘dihur’ poleg dixü̑ǝr ‘isto’ (Ložice (Gorenji Leskovec) – SLA) in od tod morda prek vzdevka za smrdečega ali odvratnega človeka onimizirano v cgn For, ki je bil po ZSSP potrjen v Mariboru; fonetično razvito iz sln. thọ̑r m ‘dihur’ < psln. *thọ̑r ‘isto’ < psl. *dъ̏horʼь z izpadom vzglasnega dentala t-.
Povezave
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika