kasneje tako kot tudi v nekaterih drugih slov. jezikih pomensko specializirano na označevanje majskega hrošča, katerega ličinke se hranijo s koreninami; to je sprožilo, da se je pod vplivom nvn. termina Maikäfer ‘majski hrošč’, v katerem je bil s prvo sestavino kompoz izpostavljen mesec, ko se ta škodljivec zlasti pojavi, v knjižnih in terminoloških virih 20. st. začela uporabljati dvobesedna oznaka majski hrošč, pred tem pa rjavi hrošč (19. st.) in navadni hrošč (19. st.). Vpliv nomenklature v nvn. Maikäfer je na koroškem območju potrjen že v 18. st. (► majnski keber ► šentlipušni keber) in kasneje v 19. st. v neuveljavljenem strokovnem terminu majevec ‘hrošec, keber, der Maikäfer, Melolontha vulgaris’ (Matija Rant, Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov: Sadjerejcem v poduk in domačo rabo, Ljubljana 1883: 32, vir: dLib.si).
Samostojni izpis sestavka
kasneje tako kot tudi v nekaterih drugih slov. jezikih pomensko specializirano na označevanje majskega hrošča, katerega ličinke se hranijo s koreninami; to je sprožilo, da se je pod vplivom nvn. termina Maikäfer ‘majski hrošč’, v katerem je bil s prvo sestavino kompoz izpostavljen mesec, ko se ta škodljivec zlasti pojavi, v knjižnih in terminoloških virih 20. st. začela uporabljati dvobesedna oznaka majski hrošč, pred tem pa rjavi hrošč (19. st.) in navadni hrošč (19. st.). Vpliv nomenklature v nvn. Maikäfer je na koroškem območju potrjen že v 18. st. (► majnski keber ► šentlipušni keber) in kasneje v 19. st. v neuveljavljenem strokovnem terminu majevec ‘hrošec, keber, der Maikäfer, Melolontha vulgaris’ (Matija Rant, Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov: Sadjerejcem v poduk in domačo rabo, Ljubljana 1883: 32, vir: dLib.si).