Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

majski hrošč
ESSJ
Gradivo
májski hrȍšč m, g májskega hróšča ‘hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris’ (SSKJ), tudi rjavi hrošč ‘isto’ (SSKJ), majski hrošč ‘Melolontha melolontha’ (CZŽ 1997: 334), pred tem navadni hrǫ́šč ‘der Maikäfer (melolontha vulgaris)’ (Pleteršnik), navadni hroščnavadni keber, Melolontha vulgaris’ (Erjavec 1875: 349) in rujavi hroščnavadni keber, der Maikäfer, Melolóntha vulgáris’ (Erjavec 1864: 80) ter simpleks hroščkeber, Maikäfer (Scarabaeus melolontha)’ (Cigale 1860), z dial. razvojem š < šč hroš ‘Maikäfer’ (Janežič 1851).
Strukturna tvorjenka na -ec < *-ьcь Hrošec (keber) in njegov črv sta najhuja sovražnika poljedelstvu (Novice gospodarske, obrtniške in narodne XXXV/15, 11. 4. 1877, vir: dLib.si), hrošec s sin keber (Matija Rant, Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov: Sadjerejcem v poduk in domačo rabo, Ljubljana 1883: 32, vir: dLib.si).
19. st.: hro̍ſh ‘der Maikäfer (Scarabaeus Melolontha. Linn.)’ (Murko 1833a: 90) [hroš].
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Psln. *hrǫ́šč m, g hrǫščȁ ‘scarabaeus’;
kasneje tako kot tudi v nekaterih drugih slov. jezikih pomensko specializirano na označevanje majskega hrošča, katerega ličinke se hranijo s koreninami; to je sprožilo, da se je pod vplivom nvn. termina Maikäfer ‘majski hrošč’, v katerem je bil s prvo sestavino kompoz izpostavljen mesec, ko se ta škodljivec zlasti pojavi, v knjižnih in terminoloških virih 20. st. začela uporabljati dvobesedna oznaka majski hrošč, pred tem pa rjavi hrošč (19. st.) in navadni hrošč (19. st.). Vpliv nomenklature v nvn. Maikäfer je na koroškem območju potrjen že v 18. st. ( majnski keber šentlipušni keber) in kasneje v 19. st. v neuveljavljenem strokovnem terminu majevec ‘hrošec, keber, der Maikäfer, Melolontha vulgaris’ (Matija Rant, Opis najnavadnejih, sadjereji škodljivih mrčesov: Sadjerejcem v poduk in domačo rabo, Ljubljana 1883: 32, vir: dLib.si).
Povezave
hrošč1
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika