ESSJ ∅
Cirkumfleks v kor. rož. pudjȋd namesto pričakovanega refleksa starega akuta je verjetno analoški.
[Metka Furlan]
Samostojni izpis sestavka
podjed2Gradivo podjȅd m, g -ẹ́da ‘ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin; ogrc’: krt se hrani tudi s podjedi (zastar. – SSKJ), podjẹ̀d, g -jẹ́da ʻder Engerling’, pl podjedi ʻpodzemeljski beli črvi’ (Pleteršnik), črvom podobne ličinke ali podjédi (Erjavec 1881: 163) ‘ličinke majskega hrošča’, podjéd ‘podzémeljski béli črv, kateri se poznéje izprevrže v hrósta; der Engerling’, Po ôrnem polji naj se mej oránjem ali kopánjem máhoma za plugom, za motíko ali za lopáto podjédi (podzémeljski béli črvjé) pobírajo in takój pokončávajo (Nauk slovénskim županom, kakó jim je délati, kadar opravljajo domačega in izročênega podróčja dolžnósti, Ljubljana 1880: 184, 138, vir: dLib.si); kor. rož. pudjȋd ‘podjed, ogrc majskega hrošča’ (Šašel 1957), rož. podjì:d ‘ličinka’ (Kattnig 2017). Rekonstrukcija in primerjalno gradivo Isln. dial. *podjẹ̑d m ‘ličinka, ki spodjeda podzemne dele rastlin’ (kor.) << *pod-i̯ě̋dъ. Etimološka razlaga Ker je poimenovanje za ličinko majskega hrošča homonimno s poimenovanjem za bramorja, ki ima dokaj širok areal (vsaj kor., primor., panon.), bi bilo sicer možno sklepati na prenos s poimenovanja za bramorja (► ogrc1 ► ogrc2), a je zaradi živega jezikovnega občutka, da sta obe oznaki povezani z glagolom podjẹ́dati -am impf ‘od spodaj jesti’, npr. črv podjeda rastlino (Pleteršnik), < *pod-i̯ě̋dati, bolj verjetno, da je poimenovanje iz iste glagolske podstave nastalo paralelno s poimenovanjem za bramorja oziroma da je bila leksikalizacija nomena agentis s pomensko podstavo *‘kdor od spodaj jé’ dvosmerna.
Cirkumfleks v kor. rož. pudjȋd namesto pričakovanega refleksa starega akuta je verjetno analoški. Povezave podjed1
Cirkumfleks v kor. rož. pudjȋd namesto pričakovanega refleksa starega akuta je verjetno analoški.
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
Dostopnost