ščipavecESSJ ∅
ščipȃvəc m, g -vca ‘der Scorpion’, pl ščipavci ‘die Scorpione (scorpionida)’ (Pleteršnik), ščipavci m pl ʻScorpionida’ z neuveljavljenim terminom evropski ščipavec m ʻškorpijon, Scorpio europaeus’ (Erjavec 1875: 366), ki je z drugače tvorjenim adj na -ski < *-ьskъi̯ь nadomestil starejšega evropejski ščipavec ‘škorpion, der europäische Skorpion, Scórpio europaeus’ (Erjavec 1864: 121), v katerem je osnova še tvorjena pod vplivom nvn. europäisch, ščipavec ‘škorpijon, strupijan, skrakek, Skorpion’ (Cigale 1860).18. st.: ſhzhipavez ‘ſhkerpien, ſhkorpian, ſtrupian, Skorpion’ (Gutsman 1789).Isln. *ščiˈpaːvəc m ‘škorpijon’ (18. st.).Prim. enako hrv. štȉpavac m, g štȉpāvca ‘škorpijon’ (Mikalja 1649; della Bella 1728; ARj), štípavac, g -āvca ‘isto’ (ARj; Jurančič 1986);
< jslov. (sln.-hrv.) *ščipȁu̯ьcь ‘kdor ščiplje’.Sln. in hrv. entom sta s suf *-ьcь substantivizirana iz adj *ščipa̋u̯ъ ‘tak, ki rad ščiplje, pika’ ← psl. *ščipa̋ti ‘pikati, zbadati, rezati, ločevati’ in škorpijona označujeta kot žuželko, ki pika, ščiplje.
Ker je bil hrv. entom pisno potrjen precej prej kot slovenski, ni izključeno, da je bil slovenski glasovno adaptiran iz hrvaškega. Sodobno ščipȃlec m, g -lca, navadno pl ščipȃlci ‘pajkovci s kratkim glavoprsjem in dolgim, členastim zadkom s strupnico na zadnjem členu, Scorpiones’ (SSKJ), ščipalci m pl ‘škorpijoni, Scorpiones’ (CZŽ 1997: 370) je bilo neustrezno poknjiženo iz starejšega ščipȃvəc ‘škorpijon’.[Metka Furlan]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.