Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Samostojni izpis sestavka

ščurek5
ESSJ
Gradivo
ščùrak m, g -rka ‘škorpijon’ poleg ‘scarafaggio, blatta’ (Špehonja 2012a; Špehonja 2012b).
Rekonstrukcija in primerjalno gradivo
Isln. dial. ščùrak m ‘škorpijon’ poleg ‘hišni ščurek’ (nad.).
Etimološka razlaga
Osamljeno. V okviru sln. subst ščúrek se pomen ‘škorpijon’ nikjer drugod ne potrjuje, znan pa je v č. štír ‘škorpijon’ poleg ‘bramor’ in ‘močerad’ ter ‘krt’, stč. štír ‘škorpijon’ (Machek 1968: 626), slš. štúr ‘škorpijon’ in gl. šćur ‘isto’ (citirano po Machku 1968 l.c.) < psl. *ščúrъ m, prvotno verjetno ‘žuželka = zarezana žival’. Ker so v slov. jezikih poimenovanja za škorpijona ali izposojenke ali pa mlajši neologizmi, je verjetno, da se je v okviru slov. entom iz psl. *ščúrъ oziroma *ščurъ̀kъ pomen ‘škorpijon’ naplastil na entomonimske pomene šele potem, ko so v posameznih jezikih že označevali človeku škodljivo ali neprijetno, ostudno žuželko. Pomen ‘škorpijon’ se je zato v nad. dial. sistemu verjetno naplastil na pomen ‘kuhinjski ščurek’ subst ščùrak. Podobno naplastitev pomena ‘škorpijon’ na neko entomonimsko predlogo je treba predpostaviti tudi za stč. štír.
Povezave
ščurek1
[Metka Furlan]
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika