Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani.
Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics,
ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko
preberete tu.
Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Piškotke uporabljamo za:
analitične namene – spremljamo vedenje uporabnikov, zato da lahko izboljšamo delovanje strani.
vaše preference – da si zapomnimo, kako želite, da vam deluje naš portal.
Tiskanje
potovalka
ESSJ ∅
Gradivopotovȃlkaf, g-e ‘torba za potovanje, navadno iz impregniranega platna, z zadrgo’ (SSKJ).Rekonstrukcija in primerjalno gradivoIsln.potovȃlkaf ‘torba za potovanje’ (20. st.).Etimološka razlagaV tem pomenu od polovice 20. st., pred tem že v 19. st. besedna zveza potovalna torba (npr. Edinost XIII/72, 8. 9. 1888, vir: dLib.si) ter sinpopotna torba (Cigale 1860s.v.Reisetasche; Slovenski narod III/68, 14. 6. 1870, vir: dLib.si) in potna torba (Janežič 1867s.v.Reise), prim. tudi naslov Erjavčevega dela Iz pótne torbe (LMS, 1875–1883). Morda gre za formalno substantivizacijo z zamenjavo pridevniškega suf-ən<*-ьnъ s samostalniškim -ka<*-ъka iz adjpotovȃlen, f-lna ‘nanašajoč se na potovanje; potujoč’ (SSKJ), ki je izpričan že v 19. st., npr. za potovalne učitelje (Kmetijske in rokodelske novice XXXIII/26, 30. 6. 1875, vir: dLib.si). Druga možnost je pomenska modifikacija obstoječe besede potovȃlkaf, g-e (izgovor [lk] in [u̯k]) ‘potnica, popotnica’ (SSKJ), potovȃvka ‘die Reisende’ (Pleteršnik), potovavka ‘isto’ poleg potovavec (Janežič 1867s.v.Reise), potovavka (Kmetijske in rokodelske novice XV/45, 6. 6. 1857, vir: dLib.si) v pomenu ‘tista, ki potuje’, pri čemer bi bila sodobna glasovna razlika ob pomenski sekundarna po tipu drsalkaf [lk] ‘kovinska priprava za drsanje’ proti drsalkaf [lk] in [u̯k] ‘ženska, ki se drsa’ (SSKJ), prim. Furlan, PZG 2022: 287–296. Izključiti ni mogoče niti izhodiščnega besedotvornega razmerja z vbpotováti, pri čemer bi šlo za neposredno tvorbo s konglomeratnim suf-alka ‘tista, ki potuje; tista, s katero kdo potuje’, ki z razvojnega vidika spada med težavne suf, saj je težko določiti, ali je besedotvorno povezan z adj na *-u̯ъ, ptc na *-lъ ali subst na *-dlo, prim. Bajec 1950: 93–94, 110–111; Bezlaj 1967: 65–67; Šekli, 1. SPP, 2021, 80–81.Povezavepotovati
[Miha Sušnik]
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 11. 5. 2024.