dovršni glagol
glagol govorjenjaobvezna vezljivost kdo izreči kaj / o čem do konca
Končno je dorekel, kar ga je dolgo težilo.
Dorekel je težko pričakovano mnenje.
Njegovo idejo so dorekli drugi.
Tekom življenja je dorekel kar nekaj stvari.
Dorekel je, kar so drugi samo nakazovali.
Dorekel je težko pričakovano mnenje.
Njegovo idejo so dorekli drugi.
Tekom življenja je dorekel kar nekaj stvari.
Dorekel je, kar so drugi samo nakazovali.
PRIMERJAJ: izrêči, odločíti/odlóčiti, razrešíti/razréšiti