dovršni glagol
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanjačustvenostno
obvezna vezljivost1. v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
družljivostzaradi/brez koga/česa
s čim
kako/zakaj
s čim
kako/zakaj
Vstal je in odbrzel.
Vlak je že odbrzel.
Po teh besedah je odbrzela iz sobe.
Že zjutraj je odbrzela z doma.
/Brez slovesa/ je odbrzela od njega.
Ptice so odbrzele v tople kraje.
Srne so odbrzele mimo njega.
Odbrzel je v gostilno na kozarec vina.
Odbrzel je k sorodnikom na obisk.
Odbrzel je v trgovino nakupovat.
Odbrzel je v gozd po drva.
Odbrzel je domov.
Vlak je že odbrzel.
Po teh besedah je odbrzela iz sobe.
Že zjutraj je odbrzela z doma.
/Brez slovesa/ je odbrzela od njega.
Ptice so odbrzele v tople kraje.
Srne so odbrzele mimo njega.
Odbrzel je v gostilno na kozarec vina.
Odbrzel je k sorodnikom na obisk.
Odbrzel je v trgovino nakupovat.
Odbrzel je v gozd po drva.
Odbrzel je domov.
PRIMERJAJ: oddrvéti, odhitéti, odíti, odpeljáti, odtêči