dovršni glagol
Pomenski del
odpustiti, tj. narediti, da preneha zaradi neprimernega ravnanja, vedenja povzročen negativni odnos do koga
Gradivo
Dam tebi ta dar, ke meni odpustish, da sem se tebi toku ſlo proti postavel (str. 142)
Tebi jest odpustim ‛ich verzeihe dir’ (str. 143)