Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
žnídar -ja m (ȋ) nižje pog. krojač: žnidar hlač, obleke še ni naredil
SSKJ
žníderšič -a m (ȋ) žarg., čeb. Žnideršičev panj: vzeti sat iz žnideršiča; žnideršiči in kranjiči
SSKJ
Žníderšičev -a -o prid. (ȋ) čeb., v zvezi Žnideršičev panj in žnideršičev panj panj z enakimi satniki v plodišču in medišču, ki se odpira zadaj: dati sat v Žnideršičev panj
SSKJ
žnóra -e ž (ọ̑) nižje pog. vrvica: napeljati, potegniti žnoro / uniforma, obšita z žnorami
● nižje pog. vse gre kakor po žnori vse gre kakor po maslu
SSKJ
žóga -e ž (ọ̄) kroglast predmet, ki se pri igranju, športni igri meče, suva, odbija: žoga se odbije, poskakuje; brcniti, ujeti, vreči žogo; poditi se, teči za žogo / gumijasta žoga; napihnjena, predrta žoga; žoga iz cunj; let žoge; njegova glava je okrogla kot žoga / košarkarska, nogometna, rokometna, teniška žoga
// šport., navadno s prilastkom podaja, udarec takega predmeta v določeno smer: domače moštvo je z dolgimi žogami doseglo premoč na igrišču; vratar je uspešno lovil visoke žoge / doseči odločilne točke s skrajševanjem žog
● žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže je dobil pet golov; publ. poriniti, poslati žogo v mrežo dati gol; ekspr. predsednik je podpredsedniku dvakrat namignil, naj uredi zadevo, a mu je ta obakrat vrnil žogo prepustil dolžnost, odgovornost za ureditev zadeve; žarg., šport. startati na prvo žogo prizadevati si jo takoj, čimprej dobiti
♦ šport. centrirati, izgubiti, podati, prestreči, servirati, voditi žogo; metati žogo iz avta; mrtva žoga ki jo držita dva nasprotna igralca nad tri sekunde; nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno; rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga; sodniška žoga pri nekaterih igrah z žogo ki jo sodnik ob prekinitvi igre vzame in jo po njej spet vrne igralcem
SSKJ
žóganje -a s (ọ̄) glagolnik od žogati se: pri žoganju so se zelo razgreli; žoganje in plavanje / žoganje z besedami
SSKJ
žógast -a -o prid. (ọ̄) podoben žogi: žogasta oblika / ekspr. žogasta ženska zelo okrogla, debela
SSKJ
žógati se -am se nedov. (ọ̄) igrati se z metanjem in lovljenjem žoge: otroci se žogajo; žogati se z novo žogo
// igrati se z metanjem in lovljenjem česa sploh: žogati se s knjigami, kostanji; pren., ekspr. njihove misli so se žogale z zvezdami
SSKJ
žógica -e ž (ọ̄) manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
SSKJ
žogobŕc -a m (ȓ) šalj.  
  1. 1. nogometaš: biti vnet žogobrc
  2. 2. nogomet: gledati, igrati žogobrc
SSKJ
žóhar -ja m (ọ̄) nar. ščurek: zatirati žoharje; stenice in žoharji; gledajo me kakor črnega žoharja v skledi neprijazno, sovražno; čepeti, skrivati se kakor žohar v luknji
SSKJ
žokálnik tudi žókalnik -a [u̯n, prva oblika tudi ln] m (ȃ; ọ́) nar. tolkač, mešalo: mešati, tlačiti z žokalnikom
● mlinarski žokalnik nekdaj kol za tlačenje moke v vrečo
SSKJ
žókati -am nedov. (ọ́ ọ̄) nar. dregati, suvati: žokati s palico v seno, sneg / žokati koga, da bi se zbudil / živina se žoka se bode
SSKJ
žókniti -em dov. (ọ́ ọ̑) nar. dregniti, suniti: žokniti s palico v seno / počakali so ga v temi in ga žoknili sunili, zabodli
SSKJ
žólca tudi žólica -e [u̯c] ž (ọ̑) polprozorna, poltrda jed iz kuhanih svinjskih parkljev, glave: jesti, rezati žolco; skleda žolce; trese se kot žolca / kuhati žolco
// temu podobna snov: zvarek se je hitro strdil v žolco; iz mleka se je naredila zdrizasta žolca
SSKJ
žólč -a [u̯č] m (ọ̑) 
  1. 1. grenka, zelenkasto rumena tekočina, ki jo izločajo jetra: bruhati žolč; preiskava žolča; sestavine žolča; okus po žolču; grenek kot žolč
  2. 2. ekspr. jeza, togota: žolč mu je prekipel, zavrel; izbruh žolča; bled od žolča / vsi so občutili njegov žolč / brez žolča, z žolčem v srcu misliti na koga
    // strastno, popadljivo sovraštvo: kritika, polna žolča / z žolčem kaj pripomniti
    ●     žolč se mu je razlil je iztekel iz žolčnega mehurja; ekspr. žolč ga zvija ima težave z žolčem; ekspr. zlivati žolč na koga, nad kom zaradi jeze zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati
SSKJ
žólčast -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) podoben žolču: žolčasta tekočina / žolčast okus
♦ bot. žolčasti goban neužitna goba s svetlo rjavim klobukom in rožnato trosovnico, Tylopilus felleus
SSKJ
žólčast tudi žóličast -a -o [u̯č] prid. (ọ̑) podoben žolci: gosta žolčasta jed
SSKJ
žólčen -čna -o [u̯č] prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na žolč: žolčne snovi / žolčni napad / žolčna preiskava
    ♦     med. žolčni kamen trda, kamnu podobna tvorba iz snovi, ki so v žolču; žolčne kisline kisline, ki so v žolču; žolčna barvila snovi, ki dajejo barvo žolču
  2. 2. ekspr. jezljiv, togotljiv: žolčen človek; po naravi je zelo žolčen / žolčen glas
    // strastno, popadljivo sovražen: biti žolčen zaradi česa / žolčni očitki; žolčen pogovor, prepir; žolčna kritika, razprava
    žólčno prisl.: žolčno govoriti, pisati; žolčno rumene oči
SSKJ
žolčevòd -óda [u̯č] m (ȍ ọ́) anat. cev, ki odvaja žolč iz jeter in žolčnika v dvanajstnik: zamašitev žolčevoda
Število zadetkov: 98536