Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
sórtnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost sortnega: klenost žita je odvisna tudi od sortnosti semena
● 
star. velika sortnost blaga raznovrstnost, kakovostna različnost
SSKJ
sóržen -žna -o prid. (ọ̄) soržičen: soržna slama / soržna moka / soržni kruh
SSKJ
sóržica -e ž (ọ́) mešanica pšenice in rži: sejati soržico; njiva soržice / peljati soržico v mlin / kruh iz soržice iz soržične moke
SSKJ
sóržičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na soržico: soržična moka / soržični kruh
SSKJ
SOS [èsóès tudi sósm neskl. (ȅ-ọ̄-ȅ; ọ̑) kratica mednarodni radiotelegrafski znak, s katerim se kliče na pomoč v veliki nevarnosti: ladijski radiotelegrafist je začel spet oddajati: SOS SOS SOS; ladja v bližini je prestregla SOS
 
publ. pozimi z gor velikokrat prihajajo klici SOS na pomoč; neskl. pril.: SOS klici
SSKJ
sosében tudi sóseben -bna -o prid. (ẹ̑; ọ̑) zastar. poseben, izreden: nakloniti komu sosebno milost
    sosébno tudi sósebno prisl.  izraža visoko stopnjo, mero
    1. a) dejanja, stanja sploh; posebno: komu kaj sosebno priporočati
    2. b) dejanja, stanja glede na njegovo določilo: hvalili so ga vsi, sosebno pa stari ljudje
SSKJ
soséčka -e ž (ẹ̑nar. štajersko  
  1. 1. soseska, srenja: načelovati sosečki; hiša je bila last sosečke
  2. 2. svet, zemljišče, ki je skupna last soseske, srenje: pasti živino na sosečki
SSKJ
sôsed in sósed -éda m, im. mn. sosédje in sosédi (ó ẹ́; ọ́ ẹ́) 
  1. 1. kdor živi, prebiva blizu koga: sosed rad pomaga; midva sva soseda; obiskovati sosede; kakšne ljudi imaš za sosede; tožiti se s sosedom; najbližji sosed; spori s sosedom / ekspr.: Blegoš in njegovi sosedje sosednji hribi; hotel je sosed železniške postaje stoji zraven, blizu nje
    // kot nagovor dobro jutro, sosed
     
    dober sosed je več vreden kot vsa žlahta od soseda lahko človek dobi več pomoči, ima več koristi kot od sorodnikov
    // kdor je najbližje koga v kaki smeri: profesor ni vprašal mene, ampak mojega soseda na desni; med predstavo je šepetala s sosedom; bil je moj sosed pri mizi
  2. 2. nav. mn. prebivalec države, ozemlja, ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: Germani so sosedje Slovanov; naši hrvaški sosedje / publ. imeti dobre odnose z vsemi sosedi sosednjimi državami
Celotno geslo Kostelski
sosedˈsȯːsėt sȯˈsėːda m, mn. sȯˈsėːdjė
SSKJ
soséda -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. ženska, ki živi, prebiva blizu koga: sosede so se zbirale in klepetale; opravljiva, prijazna soseda / ekspr. šola in naša hiša sta bližnji sosedi stojita blizu druga druge
    // kot nagovor dober dan, soseda
    // ženska, ki je najbližje koga v kaki smeri: med predstavo se je spogledoval s sosedo na levi
  2. 2. publ. sosednja država: država ima dobre odnose z vsemi sosedami; naša severna soseda Avstrija
Celotno geslo Kostelski
sosedasȯˈsėːda -e ž
SSKJ
soséden -dna -o prid. (ẹ̑) sosednji: stopiti v sosedni prostor; poklicali so ga k sosedni mizi; potrkati na sosedna vrata / sosedna plemena / imeti dobre odnose s sosednimi državami
SSKJ
sosédin -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sosedo: sosedin vrt / sosedin obisk
SSKJ
sosédinja -e ž (ẹ̄) zastar. soseda: sosedinja je prišla na obisk; pozdraviti sosedinjo / pogovarjati se s sosedinjo pri mizi
SSKJ
sosédnja -e ž (ẹ̑) pri Beneških Slovencih soseska, srenja: sosednja kot najmanjša enota takratnega upravnega sistema / udeležiti se sosednje sestanka soseske, srenje
SSKJ
sosédnji -a -e prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je najbližje česa v kaki smeri: stopiti v sosednji prostor; sosednji vrh; sosednje omizje
    // ki živi, prebiva blizu koga: sosednji gospodar; sosednja plemena / bolezen se je razširila tudi na vsa sosednja drevesa bližnja
  2. 2. ki ima s kako državo, ozemljem isto, skupno mejo: imeti dobre odnose s sosednjimi državami, občinami
SSKJ
sosédov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na soseda: sosedov sin; sosedova hiša, živina
    sosédov -a -o sam.: kositi na sosedovem; biti na obisku pri sosedovih; poročiti se s sosedovo
Celotno geslo Kostelski
sosedovsȯˈsėːdȯf -dȯva -ȯ prid.
SSKJ
sosedováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti sosed: v dolini sosedujejo štirje kmetje
SSKJ
sosédovski -a -o prid. (ẹ́) redko sosedski: sosedovska dolžnost; obiskati koga iz sosedovske vljudnosti
    sosédovsko prisl.: sosedovsko naklonjen; po sosedovsko se dogovoriti
Število zadetkov: 126494