Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
okróžen1 -žna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na okrožje: okrožne meje / okrožni sekretar / okrožna konferenca / okrožni urad v stari Avstriji organ državne oblasti, ki ga vodi predstojnik političnega okrožja; okrožni zdravnik v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji uradno določen zdravnik, ki nadzoruje določene naloge, obveznosti zdravnikov v okrožju
♦ jur. okrožno sodišče prvostopenjsko sodišče za važnejše pravne zadeve in drugostopenjsko sodišče za navadne pravne zadeve
SSKJ
okróžen2 -žna -o prid. (ọ́) knjiž., redko krožen: okrožna cesta naj bi bila meja mestnega naselja
Pleteršnik
okrǫ́žən, -žna, adj. 1) Kreis-, Cig., Jan.; okrǫ̑žni načelnik, der Kreisvorstand, LjZv.; Districts-, nk.; — 2) Rund-: okrožna pesem, der Rundgesang, Cig.; — okrožni list, das Circulare, das Rundschreiben.
Pleteršnik
okrǫ́ženje, n. die Abrundung, die Arrondierung, Nov.
SSKJ
okroževáti -újem nedov. (á ȗ) redko obkrožati: letalo okrožuje mesto
    okrožujóč -a -e: okrožujoči ga ljudje so se mu smejali
Pleteršnik
okroževáti, -ȗjem, vb. impf. ad okrožiti, Cig.
Pleteršnik
okrǫ̑žica, f. das Gesims, Jan. (H.).
Pleteršnik
okrožílọ, n. der Zirkel, Mur., Cig.; — hs.
Pleteršnik
okrožína, f. der Umkreis, C.
Pleteršnik
okrožȋtəv, -tve, f. die Abrundung, Jan. (H.).
SSKJ
okrožíti in okróžiti -im dov. (ī ọ́) redko obkrožiti: kragulj je okrožil čredo / prijatelji so ga okrožili in mu nazdravili
Pleteršnik
okrǫ́žiti, -im, vb. pf. 1) rund ausschneiden, ausschweifen, Cig.; abzirkeln: podobo o., Cig.; — arrondieren, Cig.; abrunden (eine Zahl), DZ.; — 2) umkreisen, bekreisen, Cig.
SSKJ
okróžje -a s (ọ̑) 
  1. 1. v nekaterih državah večja upravna enota: to okrožje ima trinajst okrajev / politično, upravno okrožje
    ●     okrožje od 1945 do 1947 upravna enota, večja od okraja; okrožje med narodnoosvobodilnim bojem večja upravna enota narodnoosvobodilne oblasti
    // organi, uradi take enote: dobiti navodila z okrožja
    // s prilastkom določeno ozemlje kot večja organizacijska enota za
    1. a) dejavnost kake ustanove, organizacije: sodno, šolsko okrožje
    2. b) kak dogodek, opravilo: naborno, volilno okrožje
  2. 2. knjiž., redko področje, območje: to je že okrožje drugega divjega petelina / prepovedano je streljati v okrožju petih kilometrov
  3. 3. zastar. okolica, soseščina: z vrha hriba je lep pogled na mesto in okrožje / požar je zajel tudi poslopja v okrožju
  4. 4. star. okolje, milje: vplivi okrožja na človekovo razpoloženje / živeti v ozkosrčnem okrožju
    ♦     voj. vojaško okrožje vojaška teritorialna uprava, ki se ukvarja z mobilizacijsko, naborno in kadrovsko problematiko vojaških obveznikov
Pleteršnik
okrǫ̑žje, n. die Umgebung, der Umkreis, der Rayon, Cig., Jan.; — der Kreis, der District, das Arrondissement, das Departement, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
SSKJ
okróžnica -e ž (ọ̑) dopis, obvestilo več ljudem o isti stvari: izdati okrožnico; profesor je dijakom prebral okrožnico
♦ rel. okrožnica papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; žel. brzojavna, teleprinterska okrožnica uradno brzojavno, teleprintersko obvestilo vlakovnim odpravnikom o vpeljavi vlaka, njegovi sestavi, voznem redu
Pleteršnik
okrǫ̑žnica, f. das Rundschreiben, das Circulare, die Currende, Cig., Jan., C., Levst. (Nauk), nk.
Pleteršnik
okrǫ̑žničən, -čna, adj. Circular-: okrožnični ukaz, Let.
Pleteršnik
okrǫ̑žnik, m. der Teller, Guts.-Cig., Jarn., Vrtov. (Km. k.), Jurč.
Pleteršnik
okrǫ́žnost, f. = okroglost, Vod. (Izb. sp.).
Pleteršnik
okŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. ausflicken, belappen, Cig., M.
Število zadetkov: 218512