Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
óksi... prvi del zloženk (ọ̑) biol., kem. nanašajoč se na kisik: oksibioza, oksihemoglobin
SSKJ
oksíd -a m (ȋ) kem. spojina elementa s kisikom: nastajanje oksida na površini kovine / aluminijev, bakrov, kovinski, železov oksid
Pleteršnik
oksīd, m. = okis, das Oxyd, Sen. (Fiz.).
SSKJ
oksidácija -e ž (á) kem. oddajanje elektronov navadno drugemu elementu ali spojini pri spajanju: oksidacija bakra, kovin; rjavenje zaradi oksidacije; oksidacija in redukcija
♦ agr. oksidacija masti, vina; biol. oksidacija v celici postopno sproščanje kemične energije organskih molekul v celici
Pleteršnik
oksidācija, f. okisba, die Oxydation (chem.), Sen. (Fiz.).
SSKJ
oksidacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oksidacijo: oksidacijski proces; oksidacijske spremembe / oksidacijska obstojnost
SSKJ
oksidánt -a m (ā) kem. element ali spojina, ki odvzema elektrone drugemu elementu ali spojini: kisik je najpomembnejši oksidant v industriji
SSKJ
oksidatíven -vna -o prid. (ȋ) kem. ki sprejema elektrone: oksidativna atmosfera / oksidativne spremembe oksidacijske
♦ teh. oksidativni plamen plamen, v katerem kovine in elementi njihovih zlitin delno oksidirajo
SSKJ
oksidáza -e ž (ȃ) biol., kem. encim, ki katalizira oksidacijo snovi z molekulskim kisikom: uničevati oksidaze
SSKJ
oksíden -dna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oksid: očistiti oksidno plast; oksidne spojine
♦ metal. oksidna kožica tanka oksidna plast na površini kovine; min. oksidna ruda ruda, v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik
SSKJ
oksidíranje -a s (ȋ) glagolnik od oksidirati: preprečevati oksidiranje; odpornost proti oksidiranju
♦ elektr. anodno oksidiranje
SSKJ
oksidírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. spreminjati lastnosti, značilnosti pod vplivom kisika: železo rado oksidira
  2. 2. kem. odvzemati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: kisik oksidira železo
    oksidírati se kem.  oddajati elektrone navadno drugemu elementu ali spojini in se nato spojiti z njim: nekatere organske snovi se oksidirajo
    oksidíran -a -o 
    1. 1. deležnik od oksidirati (se): oksidirana kovinska površina
    2. 2. friz., v zvezi z lasje beljen, pobeljen: dekle z oksidiranimi lasmi
SSKJ
oksidúl -a m (ȗ) kem. oksid, ki vsebuje samo en atom kisika; monoksid: lastnosti oksidulov / bakrov oksidul
SSKJ
oksigén -a m (ẹ̑) kem. kisik: spajanje z oksigenom
SSKJ
óksihemoglobín -a m (ọ̑-ȋ) biol. krvno barvilo, nasičeno s kisikom: svetlo rdeča barva oksihemoglobina
SSKJ
oksimóron tudi oksímoron -a m (ọ̑; ȋ) lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel: uporaba besedne igre in oksimorona v poeziji
SSKJ
oksíton tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s (ȋ) lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu
SSKJ
oksiúr -a m (ȗ) med. majhna, zelo tanka glista; podančica: sredstvo zoper oksiure
SSKJ
oktaéder -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejuje osem enakostraničnih trikotnikov, osmerec: izračunati prostornino oktaedra
Pleteršnik
oktaēdər, -dra, m. osmerec, das Oktaeder, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
Število zadetkov: 218512