Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
stihomitíja -e ž (ȋ) lit. dramski dvogovor, v katerem igralci izmenično govorijo po en verz: ritem igranja je prišel do veljave zlasti v stihomitijah
SSKJ
stihoslóvje -a (ọ̑) knjiž. metrika: romanski značaj stihoslovja
SSKJ
stihotápiti -im dov. (á ȃ) pretihotapiti: stihotapiti orožje / stihotapiti blago čez mejo / stihotapiti se skozi skrivna vrata v hišo
SSKJ
stihotvórec -rca (ọ̑) lit. verzifikator: bil je spreten stihotvorec
SSKJ
stihotvóren -rna -o prid. (ọ̄) lit. ki (lahko) tvori verz: stihotvorni ritem
SSKJ
stík -a (ȋ) 
  1. 1. popolno približanje dveh ali več predmetov: prišlo je do stika med površinama, žicama; stanjšati rob deske za stik z utorom / les pod linolejem ne pride v stik z zrakom; železo v stiku z vodo oksidira / prepovedati vsak stik z bolnikom
  2. 2. mesto, kjer se kaj stika: stiki med lobanjskimi kostmi zatrdijo; prekriti stike z letvami; zaliti, zamazati, zatesniti stike; zvariti stike kovinskih delov / za raztezanje pustimo centimeter široke stike presledke; opeke z rdečimi stiki stičnimi ploskvami
  3. 3. elektr. pojav ali stanje, ko sta dve stvari tako blizu skupaj, da je med njima mogoče prehajanje česa: prekiniti stik; dober, slab stik / električni stik
    // v zvezi kratki stik stik med dvema točkama v tokokrogu, ki imata različen električni potencial: preobremenitev je povzročila kratki stik; prišlo je do kratkega stika; pren., ekspr. v njegovih možganih je prišlo do kratkega stika
  4. 4. nav. mn. kar omogoča medsebojno dogovarjanje, sodelovanje, spoznavanje: imeti stike z drugimi organizacijami; državi sta pretrgali, vzpostavili stike; gospodarski, kulturni, politični stiki; odbor za stike s tujino / zapornikom so onemogočili stik z domačimi; iskati stike s sosedi; biti s kom v osebnih, pismenih, poslovnih, stalnih stikih; neposreden stik prodajalca s potrošnikom / vtisi ob prvem stiku obisku, srečanju
    // odnos, ko je mogoče medsebojno vplivanje: starši ne smejo izgubiti stika z otroki; vzpostaviti stik s poslušalci
  5. 5. lit. ujemanje glasov: stik in druge glasovne figure / polni stik ujemanje samoglasnikov in soglasnikov od naglašenega samoglasnika dalje; rima; samoglasniški stik ujemanje samoglasnikov, navadno v zaključnih besedah verzov; asonanca; soglasniški stik ujemanje soglasnikov ali soglasniških skupin v zaporednih besedah; aliteracija
    ● 
    redko imeti radijski stik radijsko zvezo; najti stik z moderno glasbo začeti jo dojemati, sprejemati; prihajati v stik z delavci shajati se, družiti se, govoriti z njimi; priti v stik z novimi kraji videti, spoznati jih; biti v tesnem stiku z naravo biti zelo povezan z njo
SNB
stík2 -a in stick -a cit. [stík] m (ȋ)
kozmetično sredstvo v obliki valjastega predmeta, navadno shranjeno v toku iz plastične mase: deodorant v stiku; Ponudbo sestavljajo tudi krema za obraz, gel za telo in stik za ustnice E agl. stick, prvotno 'palica, paličica'
SNB
stík1 SSKJ -a m (ȋ)
    stíki z jávnostmi -ov -- -- in stíki z jávnostjo -ov -- -- m mn. (ȋ, á; ȋ, ā)
    načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piar1 (1), piarovstvo, PR: vodja stikov z javnostmi; Dela bodo poskušali izpeljati tako, da bi bil promet čim manj moten, so sporočili iz občinske službe za stike z javnostmi
SSKJ
stikáč tudi iztikáč -a (á) ekspr. kdor (rad) stika, išče: fant je porednež in stikač
SSKJ
stikálec -lca [u̯c in lc(ȃ) delavec v stikalni postaji
SSKJ
stikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na stik ali stikanje: stikalna mesta med tračnicami / stikalni aparat, gumb; stikalna naprava, ročica
 
elektr. stikalna omara omara s stikalnimi aparati; stikalna plošča plošča, na kateri so elementi za vklapljanje, izklapljanje, preklapljanje električnih tokokrogov; stikalna postaja postaja s stikalnimi aparati, v katero vodi več vodov za povezavo omrežij; stikalna ura priprava za časovno določeno preklapljanje električnih tokokrogov
SSKJ
stikalíšče -a (í) kraj, prostor, kjer se kaj stika: stikališče grebenov; stikališče ploskev; mesto je nastalo na stikališču pomembnih prometnih poti / tu je stikališče kultur, ljudstev
SSKJ
stikálnik -a (ȃ) teh. naprava za vzpostavljanje večjega števila zvez: delovanje stikalnika / koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah
SSKJ
stikálo -a (á) priprava za vključevanje ali izključevanje električnega toka: obrniti, zasukati stikalo; pritisniti na stikalo; stikalo namizne svetilke / električno stikalo
 
elektr. časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; enopolno stikalo; kolebno stikalo pri katerem je hitrost vklapljanja ali izklapljanja odvisna od hitrosti premikanja ročice; odcepno stikalo
Celotno geslo Kostelski
stikalo gl. šalter
SSKJ
stíkanje -a (ȋ) glagolnik od stikati, dajati skupaj: ročno stikanje deščic / stikanje lopatice s ključnico
SSKJ
stíkanje tudi iztíkanje -a (ȋ) glagolnik od stikati, iskati: stikanje po predalih; stikanje za ptičjimi gnezdi; stikanje za ubežniki / stikanje za človeškimi napakami
SSKJ
stíkati -am nedov. (ȋ) delati, da je kaj tesno skupaj, da tvori celoto: stikati lesene dele; stikati dva konca / gubal je čelo in stikal obrvi
 
ekspr. ves večer so stikali glave si šepetali
    stíkati se 
    1. 1. biti prostorsko v neposrednem stiku: prečne črte na tkanini se v šivih stikajo; hiše v mestu se stikajo; tu se stikajo meje treh držav; nebo in gore se navidezno stikajo / na tem področju se stikajo različne kulture; ti dogodki se časovno stikajo si časovno sledijo
       
      anat. lopatica se stika s ključnico
    2. 2. zastar. shajati se, družiti se: stikati se z voditelji; ni se smela stikati z vaškimi otroki
       
      redko v glavnih stvareh se stikata strinjata; ujemata, skladata
    3. 3. lit. rimati se: te besede se ne stikajo
    stikajóč -a -e: pravokotno se stikajoči deli
SSKJ
stíkati -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋnav. ekspr.  
  1. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali
  2. 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi
  3. 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše
    ● 
    ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela
    stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega
    stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci
Celotno geslo Kostelski
stikati gl. iztikati, kramariti, mežnariti, robajtirati
Število zadetkov: 123788