Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
lepobesédje -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje
SSKJ
lepobesédnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik
SSKJ
lepobesédnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost
SSKJ
lepóčnica -e ž (ọ̑) bot., zool. na rastlinski in živalski način se prehranjujoči enocelični organizem z bičkom; evglena: zelena lepočnica
SSKJ
lepočúten -tna -o prid. (ū) knjiž. ki ima čut za lepoto: izobražen in lepočuten človek / lepočutno doživljanje
SSKJ
lepodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet
SSKJ
lepodúšniški -a -o prid. (ȗ) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: bil je lepodušniški meščanski izobraženec
SSKJ
lepodúšnost -i ž (ū) knjiž. harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: značilne poteze lepodušnosti
SSKJ
lepoglásen -sna -o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime
SSKJ
lepoglásje -a s (ȃ) star. blagoglasje: kritik je očital pesniku, da premalo pazi na lepoglasje
SSKJ
lepolás in lepolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) knjiž. ki ima lepe lase: lepolasa boginja
SSKJ
lepolíčen -čna -o prid. (ī ȋ) knjiž. ki ima lep obraz: lepolična deklica
SSKJ
leponóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima lepe noge: leponogo dekle
SSKJ
lepoók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž. ki ima lepe oči: lepooko dekle
Planinstvo
lepó péti -- pôjem nedov.
SSKJ
lepopís -a m (ȋ) nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: ocena iz lepopisa
SSKJ
lepopísec -sca m (ȋ) kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec
SSKJ
lepopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na lepopisje, lepopis: lepopisne vaje / lepopisna pisava / lepopisni zvezek
SSKJ
lepopísje -a s (ȋ) 
  1. 1. pisanje z lepimi, čitljivimi črkami; kaligrafija: gojiti lepopisje
  2. 2. nekdaj učni predmet v osnovni šoli, ki obsega učenje lepe pisave: poučevati lepopisje; zvezek za lepopisje
Celotno geslo Kostelski
lepopisje ► lėpȯˈpiːsje -a s
Število zadetkov: 181207