Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
strížen1 -žna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na strig 2: strižni preizkus; strižna sila / strižni modul količina, ki pove, koliko strižna sila spremeni obliko telesa; strižna napetost napetost v trdni snovi pri strigu
SSKJ
strížen2 -žna -o prid. (ȋ) tekst., v zvezi strižna volna volna, dobljena pri striženju mrtve ovce
SSKJ
stríženje -a (í) glagolnik od striči: striženje ovc; strojček za striženje; striženje in britje / striženje nohtov
SSKJ
stríženka -e ž (ȋ) um. slikarska tehnika, pri kateri se podoba oblikuje z lepljenjem izrezanih koščkov papirja, krpic: striženka in trganka
// slika v tej tehniki: delati striženko
SSKJ
strižína -e ž (í) lov. odstreljena dlaka živali na nastrelu
SSKJ
strížnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. prostor za striženje: ovce so strigli v strižnici
  2. 2. mn., zastar. škarje: striči s strižnicami
SSKJ
stŕjati se -am se nedov. (ŕ) strjevati se: lava se ohlaja in strja / kri na rani se že strja
SSKJ
strjenína -e ž (í) 
  1. 1. kar se strdi: strjenina barve
  2. 2. knjiž. želatina: dodati jedi strjenino
SSKJ
stŕjenka -e ž (ŕ) gastr. krema, ki se strdi zaradi dodane želatine: pripraviti strjenko / jajčna, mlečna, sadna strjenka; strjenka z mandeljni
SSKJ
strjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na strjevanje: strjevalno sredstvo
 
fiz. strjevalna toplota toplota, ki se sprosti pri strjevanju
SSKJ
strjevánje -a (ȃ) glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi
 
metal. strjevanje kovine, zlitine
SSKJ
strjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati, da postane kaj trdo, trše: strjevati glino v peči / kri iz rane mu je strjevala lase lepila
    strjeváti se prehajati iz tekočega stanja v trdno: barva, beton se strjuje; sladoled mešamo, da se enakomerno strjuje; lava se počasi strjuje / kri na rani se strjuje
SSKJ
stŕkati -am dov. (r̄ ȓ) z rahlim udarjanjem odstraniti s česa: strkati prah z obleke, sneg s čevljev / strkati krpo
SSKJ
strkávati -am nedov. (ȃ) z rahlim udarjanjern odstranjevati s česa: strkavati sneg s škornjev / strkavati krpo
SSKJ
strkljáti -ám dov. (á ȃ) s trkljanjem spraviti kam: strkljati kamen po bregu; jabolka so se strkljala v grmovje / ekspr. debeli solzi sta se ji strkljali po licih
SSKJ
stŕm -í ž (ȓ) star. strmina: počasi se je vzpenjal v strm
 
star. iti čez drn in strm ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet
SSKJ
stŕm -a -o tudi -ó prid., stŕmejši (r̄ ŕ) ki se na kratki razdalji hitro vzpenja: strm breg, klanec; strme skalne stene; pot je zelo strma; strmo pobočje / strm hrib; njivo imajo na strmem svetu
// glede na določeno ravnino zelo nagnjen: po strmih stopnicah se je povzpel na podstrešje; hiša je imela strmo streho; krivulja v diagramu je strma / strm pristanek, vzlet letala; vzpon je bil strm
● 
ekspr. strm dvig cen velik; ekspr. ošinil jo je s strmim pogledom ostrim, predirljivim; ekspr. narediti strmo kariero hitro zelo napredovati, uspeti
♦ 
vet. strma stoja nepravilna drža zadnjih nog z močno iztegnjenim skočnim sklepom
    stŕmo tudi strmó prisl.: pot se strmo dviga; strmo je gledala vanj; spustil se je strmo navzdol; letala so skušala pristajati čim bolj strmo; sam.: hiša stoji na strmem
Celotno geslo Kostelski
strmsˈtr̥m sˈtr̥ma -u prid.
SSKJ
strmál -i [au̯ž (ȃ) star. strmina: na strmali se pasejo ovce; snežene, travnate strmali
SSKJ
stŕmec -mca (ȓ) 
  1. 1. knjiž. strmina: srečala sta se tam, kjer se začne strmec; proga je bila speljana po strmcu navzdol / vzpenjal se je v strmec pod vrhom hriba / vožnja po strmcih ni bila prijetna
  2. 2. razmerje med višinsko razliko in vodoravno oddaljenostjo dveh točk, navadno v toku reke, potoka: hiter tok zaradi strmca; strmec reke znaša v tem delu tri promile / tu je največji strmec doline
Število zadetkov: 122195