Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
čebúlar -ja [tudi čəb] m (ȗ) 
  1. 1. kdor prideluje ali prodaja čebulo: čebularji imajo bogat pridelek
  2. 2. rdeče pisano poletno jabolko: s polne jablane se svetijo debeli čebularji
    ♦     bot. večja užitna goba z rdečkasto rjavim klobukom, Tricholoma colossus
SSKJ
čebúlast -a -o [tudi čəb] prid. (ú) po obliki podoben čebuli: velika čebulasta ura; čebulasta vaza
♦ arhit. čebulasta kupola
Geologija
čebúlasta krojítev -e -tve ž
SSKJ
čebúlček -čka [tudi čəb] m (ȗ) 
  1. 1. pridelek iz čebulnega semena v prvem letu: saditi čebulček; ukvarja se s pridelovanjem čebulnega semena, čebulčka in čebule
  2. 2. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti; čebulica: čebulčki narcise
SSKJ
čebúlen -lna -o [tudi čəb] prid. (ȗ) nanašajoč se na čebulo: čebulni listi; čebulno seme / čebulna juha, omaka / čebulna barva
♦ vrtn. čebulne rastline čebulnice
SSKJ
čebúlica -e [tudi čəb] ž (ú) 
  1. 1. podzemeljsko steblo z mesnatimi luskolisti: tulipanova, zvončkova čebulica; čebulice lilij
  2. 2. manjšalnica od čebula: zreži drobno čebulico in dva korenčka
    ♦     anat. dlačna, lasna čebulica debeli del korena dlake, lasu; bot. dvolistna morska čebulica zgodnja pomladanska cvetlica z modrimi cveti, Scilla bifolia; rumena pasja čebulica rastlina vlažnih, senčnatih krajev, Gagea lutea
SSKJ
čebúličast -a -o [tudi čəb] prid. (ú) po obliki podoben čebulici: čebuličasta glavica igle
SSKJ
čebúlnat -a -o [tudi čəb] prid. (ȗ) po obliki podoben čebuli: čebulnat stolp
SSKJ
čebúlnica -e [tudi čəb] ž (ȗ) nav. mn., vrtn. rastlina, ki ima v zemlji čebulico: goji tulipane, narcise in druge čebulnice
SSKJ
čebúlov -a -o [tudi čəb] (ú) pridevnik od čebula: čebulova omaka
SSKJ
čéča in čêča -e ž (ẹ̄; é) 
  1. 1. nar. severozahodno dekle: postala je že cela čeča / dražili so me, da imam čečo
  2. 2. redko igrača, ki predstavlja deklico; punčka: naredila je ljubko čečo iz cunj
SSKJ
čéčica in čêčica -e ž (ẹ̄; é) manjšalnica od čeča: bledične čečice z modrimi očmi / igra se z lesenimi čečicami
SSKJ
čečkáč -a [čəč] m (á) ekspr. kdor nerazločno, grdo piše: kateri čečkač je napisal to nalogo / slabš. časopisni čečkač člankar, pisec
SSKJ
čečkánje -a [čəč] s (ȃ) glagolnik od čečkati: čečkanje po zidu je prepovedano / učitelj se jezi zaradi čečkanja učencev
SSKJ
čečkaríja -e [čəč] ž (ȋ) slabš. nerazločno, grdo napisano besedilo: te čečkarije ne morem brati
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: po njegovi sodbi je ta pesem navadna čečkarija
SSKJ
čečkáriti -im [čəč] nedov. (á ȃ) slabš. sestavljati, pisati: po cele ure čečkari v kakem kotu / v časnike čečkari
SSKJ
čečkáti -ám [čəč] nedov. (á ȃ) 
  1. 1. delati črte brez pravega namena: otroci čečkajo po stenah
  2. 2. slabš. nerazločno, grdo pisati: ne čečkaj, piši lepo; nekateri učenci zelo čečkajo
    // sestavljati, pisati: kdo neki čečka te članke
Celotno geslo Kostelski
čečkati ► ˈčečkat -an nedov.
SSKJ
čečkàv -áva -o [čəč] prid. (ȁ á) redko čačkast: čečkava pisava
SSKJ
čeda ipd. gl. čreda ipd. 
Število zadetkov: 126132