Zadetki iskanja
- 1. nav. 3. os., ekspr. skrivaj govoriti, pripovedovati, zlasti kaj neprijetnega: ljudje že nekaj šušljajo; šušljali so si, da je poneverjal; brezoseb. o njem se je marsikaj šušljalo
// redko šepetati: šušljati komu na uho - 2. izgovarjati glasove č, ž, š namesto c, z, s; šešljati: kadar se razburi, močno šušlja
- 3. ekspr. šumeti, šelesteti: v vrhovih dreves je šušljal veter / listi papirja so šušljali
- šušljajóč -a -e: šušljajoči glasovi
- 1. kdor nestrokovno, površno opravlja kako delo: ni dramatik, ampak navaden šušmar; pri tem delu se je pokazal kot pravi šušmar
- 2. kdor opravlja navadno obrtniška dela brez dovoljenja: hišo je gradil s šušmarji; obrtniki in šušmarji
- 1. nestrokovno, površno opravljati kako delo: šušmaril je v pravdnih zadevah
- 2. opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: po delu v avtomehanični delavnici tudi šušmari
- šušmársko prisl.: naloge se je lotil prav šušmarsko
- 1. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: zdravniki so mu očitali šušmarstvo
- 2. opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: preprečevati šušmarstvo
- 1. nižje pog. čevljar: učiti se za šuštarja
- 2. nar. žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na deblu lipe je bila gruča šuštarjev
● žarg., igr. biti šuštar pri nekaterih igrah s kartami igralec, ki pri igri ne doseže nobene točke, zmage
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4924
- 4925
- 4926
- 4927
- 4928
- 4929
- 4930
- ...
- 5917
- Naslednja »