Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
nègíbčen -čna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki mu manjka gibčnosti: starejši negibčen človek / negibčno telo
SSKJ
nègíbčnost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost negibčnega človeka: zaradi svoje negibčnosti ni mogel teči
SSKJ
nègíben -bna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) ki se ne giblje, ne premika: biti, ležati, postati negiben; stal je negiben kot kip / negiben izraz, obraz / negibna soparica nad vasjo; negibno morje
// ki se ne more gibati, premikati: negiben bolnik / negibni prsti negibljivi
● pesn. negibna noč tiha, mirna; knjiž. negibna usoda nespremenljiva; knjiž. v naše negibno življenje je prinašal razvedrilo enolično, monotono
    nègíbno prisl.: negibno ležati, stati; negibno strmeti v kaj
SSKJ
nègibljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da upogibati, pregibati: negibljivi prsti, sklepi, udje
// negiben, nepremičen: negibljivi bolniki
SSKJ
nègibljívost -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa
SSKJ
nègíbnost -i ž (ȅ-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi
SSKJ
negíranje -a s (ȋ) glagolnik od negirati: negiranje narodnostnih pravic; tako stališče pomeni negiranje vseh vrednot / negiranje obstoječega stanja
SSKJ
negírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. izjavljati, dokazovati
    1. a) da česa v resnici ni; zanikovati, ne priznavati: tega dejstva ne moremo negirati; ekspr. on odločno negira možnost kompromisa / negirati obstoj bogov
    2. b) da kaj ni v skladu z resničnostjo: negirati govorice o novih podražitvah; obtoženec je odločno negiral vse točke obtožnice / s tem dejanjem bi negirali doseženi sporazum / to odkritje negira prejšnjo teorijo
  2. 2. imeti, izražati negativen, odklonilen odnos do česa; odklanjati, ne ceniti: nekateri kritiki negirajo sodobno umetnost / abstraktno slikarstvo negira objektivno predmetnost
    negírati se nasprotovati si, izključevati se: ti dve dejstvi se negirata
SSKJ
nègládek -dka -o prid. (ȅ-á) ki ni gladek: negladek papir; negladka površina / negladek prevod
SSKJ
nèglasóven -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica
SSKJ
nègledé in nè gledé prisl. (ȅ-ẹ̄) v zvezi z na izraža stališče, ki se ne upošteva: enake pravice za vse neglede na spol ali narodnost; tiskajo vse, neglede na to, ali je kaj vredno
// v predložni rabi kljub: neglede na različnost mnenj je sodelovanje mogoče; sprejet je bil neglede na to, da je mlad
SSKJ
negližé -ja m (ẹ̑) knjiž. zelo lahko žensko (jutranje) oblačilo s čipkami, naborki: obleči negliže; prozoren negliže
● knjiž., ekspr. pokazati se v negližeju v pravi luči
SSKJ
nèglobòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
SSKJ
nègmôten -tna -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč
SSKJ
negnòj -ôja in negnój -a m (ȍ ó; ọ̑) bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel
SSKJ
nègnojèn -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja
SSKJ
négo in nego vez. (ẹ̑) 
  1. 1. star. kakor
    1. a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ
    2. b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali
    3. c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš
  2. 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči
  3. 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj
SSKJ
negóda -e ž (ọ̑) 
  1. 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna
  2. 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami
SSKJ
negodè -éta m (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode
  2. 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode
SSKJ
negodè -éta s (ȅ ẹ́) 
  1. 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno
  2. 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta
Število zadetkov: 138157