Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
števílčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na številke ali števila: upoštevati številčne podatke; številčni prikaz stanja; zapisati s številčnimi šiframi / številčna omejitev vpisa na univerzo; ugotoviti številčno stanje živine / številčna sestava komisije; določiti stvarem številčno razmerje / številčni znaki / kljub številčni majhnosti so se uveljavili; bali so se njihove številčne premoči
♦ mat. številčna vrednost vrednost kake številke na določenem mestu v številu; številčna vsota vsota vseh številk kakega števila; muz. številčna opera opera, sestavljena iz zaključenih glasbenih točk, navadno zaporedno oštevilčenih; šol. številčna ocena ocena, ki označuje učni uspeh s številko; teh. številčni kod
    števílčno prisl.: izobraženstvo številčno narašča; ta narod številčno upada; številčno močnejši sovražnik; čeprav je zbor številčno šibek, je glasovno zelo ubran
SSKJ
števílčenje -a s (ī) glagolnik od številčiti: biti natančen pri številčenju paketov; številčenje in sortiranje
SSKJ
števílčiti -im nedov. (í ȋ) označevati s številko, navadno z zaporedno: številčiti hiše, hlode
Celotno geslo Vezljivostni G
števílčiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
SSKJ
števílčnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami: pogledati na številčnico; svetloba lajša branje rezultatov na številčnici; kazalec se je premikal po številčnici navzgor; številčnica stenske ure; številčnica na telefonskem aparatu
  2. 2. del računskega stroja s tipkami: popraviti številčnico
  3. 3. uganka, pri kateri posamezna številka v polju lika pomeni eno, vedno isto črko
SSKJ
števílčnik -a m (ȋ) del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami; številčnica: opazovati nihanje kazalca po številčniku; ura z obdrgnjenim številčnikom; vrgel je kroglico na številčnik rulete
♦ elektr. sestavni del števca, ki kaže merjeno količino; gozd. kladivo s premakljivimi železnimi številkami za označevanje dreves, hlodov; ptt priprava na telefonskem ali telegrafskem aparatu za avtomatsko izbiranje želenega telefonskega ali telegrafskega priključka v avtomatski centrali
SSKJ
števílčnost -i ž (ȋ) 
  1. 1. dejstvo, da je česa razmeroma veliko število: številčnost še ni jamstvo za kvaliteto; delavski razred je postal odločilna sila tudi po svoji številčnosti / zavest o številčnosti jim daje pogum
  2. 2. številčno stanje, število: ugotavljati številčnost prebivalstva / podatki o številčnosti vojaških oddelkov
SSKJ
števílen -lna -o prid., števílnejši (ȋ) 
  1. 1. mn. ki izraža veliko število oseb, stvari kake celote: poleg številnih domačih razstavljavcev so na sejmu sodelovali tudi tuji; med članki so bili najštevilnejši tisti o zdravilnih rastlinah; po vojni so bile obnovljene številne vasi na Dolenjskem; številna mesta v knjigi so nerazumljiva
    // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: naredil je številne poskuse; njegove številne razprave; okrasiti stanovanje s številnimi slikami
  2. 2. ki dosega visoko stopnjo glede na število enot; velik: prvi razred je letos številen; tako številne družine so zdaj redke; imeti številno knjižnico / biti zadovoljen s številno udeležbo; sam.: številni mislijo drugače; s številnimi se je posvetoval, pa se še vedno ni mogel odločiti
SSKJ
števíliti -im nedov. (í ȋ) star. računati: učil jih je brati, pisati in malo številiti / številil je, koliko bo dobil od prodaje volov
// šteti, preštevati: številila je njegove napake
SSKJ
števíljenje -a s (ī) glagolnik od številiti: ni se hotel mučiti s številjenjem / ustno številjenje / rezultati zadnjega številjenja prebivalcev
SSKJ
števílka -e ž (ȋ) 
  1. 1. znak za število: napisati številko; ura s pozlačenimi, velikimi številkami; številka šest; številke in črke / zaporedna številka / število s tremi številkami
    // navadno s prilastkom tak znak, več takih znakov
    1. a) za označevanje zaporedja česa: označiti strani s številkami; številka naročilnice, računa; številka srečke je 23.786; navajati člen številka 7 državne pogodbe / vpisna številka
    2. b) za razločevanje istovrstnih stvari po velikosti: na zalogi imajo vse številke čevljev, oblek; majhne, velike številke; ključ, kvačka številka pet; številka preje, sukanca / nosi številko dvainštirideset oblačila te velikosti; konfekcijska številka
    3. c) za razločevanje istovrstnih stvari sploh: peljati se z avtobusom številka dve; klavirski koncert številka [št.] 5 v D-duru; soba številka 226 / hišna številka; inventarna, serijska, tovarniška številka
  2. 2. pog. število: matematika se ukvarja s številkami / liha, soda številka; nizka, visoka številka majhna, velika vrednost števila
  3. 3. nav. mn., nav. ekspr. številčni podatki: številke kažejo na padec proizvodnje; statistične številke o razvoju prebivalstva; prikaz gospodarskega stanja v številkah / številke govorijo dovolj jasno; okrogle, orientacijske številke
  4. 4. navadno s prilastkom vsak od izvodov ene izdaje kakega tiskanega dela, publikacije, označen z zaporedno številko: prva številka je razprodana; slavnostna številka revije; torkova številka časopisa; nova številka Sodobnosti; letnik ima dvanajst številk / bere le tekoče številke
  5. 5. pog. listek, ploščica z zaporedno številko: pacienti so oddali zdravstvene knjižice in dobili številke; izgubiti številko; potegniti številko pri žrebanju; garderobna številka
    ●     ekspr. nočemo biti le številke nepomembni, brezpomembni ljudje; žarg., šport. pravkar je startala številka tri tekmovalec s startno številko tri; ekspr. tja smo šli le za številko da bi bilo tam več ljudi; pog. zavrtel je napačno številko klicno številko; publ. rdeče številke ki kažejo izgubo v delovni organizaciji, gospodarstvu nasploh; ekspr. stroški so dosegli zelo visoke številke so zelo veliki; ekspr. ona je evropska drsalka številka ena najboljša; ekspr. sovražnik številka ena največji; vas je imela dvajset številk dvajset hiš; ključavnica na številke ki se odpira tako, da se poišče določena kombinacija številk
    ♦     adm. delovodna številka zaporedna številka spisa v delovodniku; enotna matična številka občana trinajstmestno število kot identifikacijski znak za povezovanje podatkov v uradnih evidencah o občanu v republiki; biblio. dvojna številka ena, ki šteje za dve; geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; mat. arabske številke tipa 1, 2, 3; rimske številke tipa I, V, X; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; karakteristična številka za vzpostavitev zveze z določenim krajem, značilna številka; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi zaželena telefonska ali telegrafska zveza; poštna številka številka posamezne pošte, s katero je določen njen geografski položaj; telefonska številka klicna številka; šport. startna številka; tekst. metrična številka ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje
Celotno geslo Kostelski
številka ► štėˈviːl’ka -e ž
SSKJ
števílkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor se ukvarja s številkami, računanjem: to je pust številkar
SSKJ
števílkica -e ž (ȋ) manjšalnica od številka: njegove številkice je težko razločevati
SSKJ
števílnica -e ž (ȋ) star. številčnica: številnica stenske ure
♦ šol. slika, sestavljena iz znakov, urejenih na določen način, kot pomagalo pri učenju računstva, računanja
SSKJ
števílnik -a m (ȋ) številčnica: pogledal je na številnik svoje žepne ure; zvonik z velikimi številniki na vseh štirih straneh
SSKJ
števílnost -i ž (ȋ) dejstvo, da je kaj številno: izredna številnost ponovitev predstave; začudeni so bili nad številnostjo poslušalcev / ta mrčes je zaradi svoje številnosti zelo nadležen
● kolikšna je številnost prekrškov število
SSKJ
števílo -a s (í) 
  1. 1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila
    // dokazati svojo trditev s števili s številkami
    // ekspr. tri tisoč petsto je okroglo število / simbolno število po ljudskem verovanju ki se mu pripisuje skrivnosten, mističen pomen
  2. 2. s prilastkom količina, izražena s številkami: število njegovih prekrškov narašča; število naročnikov se je podvojilo, povečalo, zmanjšalo; ugotoviti število preživelih; majhno, precejšnje, ekspr. skromno število zaposlenih; skupno število najdenih predmetov; število stalnih zob je dvaintrideset / dobil je največje število nagrad; ekspr. nepregledno število gledalcev zelo veliko
    // priti v velikem številu; publ. zbora so se udeležili v polnem številu vsi
    // učenci, petintrideset po številu, so pripravili razstavo fotografij
    // ekspr., v prislovni rabi, v zvezi brez števila izraža veliko količino: bilo jih je brez števila; dala mu je brez števila nasvetov; brez števila ur je porabila za zbiranje gradiva
    ●     star. vzeti v število revne in bolne upoštevati; ekspr. on je zraven samo za število je nepomemben, brezpomemben; zato, da bi jih bilo več
    ♦     fiz. kvantno število ki določa energijo atoma, molekule; Machovo število ki pove, kolikokrat je hitrost telesa v plinu večja od hitrosti zvoka v enakih okoliščinah; magično število število protonov ali nevtronov v atomskem jedru, ki ima za posledico posebno obstojnost jedra; kem. atomsko število ki določa položaj elementa v periodičnem sistemu; masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru; lingv. (slovnično) število slovnična kategorija za izražanje količine vrednosti ena, dve ali več; mat. deliti, množiti, odštevati, seštevati števila; algebraično število; celo, decimalno, mešano število; dvomestno, enomestno število; dvoštevilčno število; enoimensko, istoimensko, raznoimensko število; iracionalno število ki se ne da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; kompleksno število ki je vsota realnega in imaginarnega števila; liho, sodo število; Ludolfovo število ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga; pi; mersko število ki izraža, kolikokrat je merjena količina večja od merske enote; naravno število iz zaporedja 1, 2, 3 itd.; negativno število manjše od nič; občno število ki se piše s črko; okrajšano število pri katerem so izpuščene zadnje decimalke; periodično število v katerem se decimalke ponavljajo; posebno število ki se piše s številko; pozitivno število večje od nič; racionalno število ki se da izraziti v obliki ulomka, v katerem sta števec in imenovalec celi števili; realno število celo število, ulomek ali iracionalno število; recipročni števili katerih produkt je enak ena; relativno število ki ima predznak; sestavljeno število; teorija števil teorija, ki raziskuje naravna števila in odnose med njimi; teh. oktansko število ki izraža odpornost bencina proti klenkanju; zgod. rimsko število v srednjeveških listinah ki označuje vrstni red določenega leta v petnajstletnem ciklusu
Celotno geslo Kostelski
število ► štėˈviːlȯ -a s
SSKJ
števílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na število: številski simboli, znaki; spremeniti besedilo v številsko nalogo
♦ mat. številski poltrak poltrak, na katerem so od števila nič ali negativna ali pozitivna števila; številski sistem sistem, ki ima za osnovo določeno število; desetiški, dvojiški številski sistem; številska premica premica, na kateri se ponazarjajo realna števila tako, da ustreza vsaki točki po eno število in temu številu ista točka
    števílsko prisl.: izraziti številsko
Število zadetkov: 112485