Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
sòobstájati -am nedov. (ȍ-ā)
knjiž. skupaj obstajati, skupaj bivati: nazori, ki v določeni družbi soobstajajo
SSKJ²
sòobstòj -ôja m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
knjiž. skupni obstoj, skupno obstajanje: soobstoj več kultur
SSKJ²
sòobtóženec -nca m (ȍ-ọ́)
pravn. kdor je skupaj s kom obtožen v istem kazenskem postopku: izreči sodbo obtožencu XY in soobtožencem
SSKJ²
sòobtožíti in sòobtóžiti -im dov. (ȍ-ī ȍ-ọ́)
skupaj s kom obtožiti: obenem z bratom so soobtožili tudi njega
    sòobtóžen -a -o:
    udeležil se je sestanka pri soobtoženem XY
SSKJ²
soóčanje -a s (ọ́)
glagolnik od soočati: priče so pri soočanju govorile vedno enako, osumljenec pa je še naprej tajil / soočanje različnih miselnih in literarnih tokov
SSKJ²
soóčati -am nedov. (ọ́)
1. delati, povzročati, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: večkrat so jo soočali z drugimi jetniki, vendar ni hotela nikogar prepoznati; soočati se s kom
2. publ. primerjati, konfrontirati: mogoče je ustvarjalno soočati tudi zelo različna stališča
● publ. članek nas sooča z nenavadnimi spoznanji seznanja; publ. tu se soočajo različni interesi se pojavljajo, kažejo
    soóčati se publ., v zvezi s s, z
    izraža, da je kdo deležen zlasti česa neprijetnega: sodobna družba se sooča z drugačnimi socialnimi problemi; ta veja gospodarstva se sooča z novimi težavami
SSKJ²
soóčenec -nca m (ọ̑)
pravn. kdor je zaslišan istočasno z osebo, ki se je o isti stvari izpovedala drugače: vpisati izpovedi soočencev v zapisnik
SSKJ²
soóčenje -a s (ọ̑)
glagolnik od soočiti: ženska je pri soočenju prepoznala tatu / odpeljati obtoženca k soočenju / soočenje stališč in mnenj je bilo koristno / potrebno je soočenje z dejanskim stanjem v gospodarstvu / televizijsko soočenje
SSKJ²
soočeváti -újem nedov. (á ȗ)
soočati: soočevati očividce / na takih srečanjih so strokovnjaki soočevali svoja mnenja in izkušnje primerjali, konfrontirali / publ. učitelji se soočujejo z interesi učencev se seznanjajo
SSKJ²
soóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru: soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami
♦ pravn. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače
2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati: želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav
● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so
    soóčiti se publ., v zvezi s s, z
    izraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega: spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem
    ●     ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je
    soóčen -a -o:
    tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo
SSKJ²
sòodgovóren -rna -o prid. (ȍ-ọ́ ȍ-ọ̄)
ki je skupaj s kom odgovoren za kaj: sprevodnik je soodgovoren za potnike / čuti se soodgovornega za razvoj samoupravljanja / biti soodgovoren za neurejeno poslovanje
SSKJ²
sòodgovórnost -i ž (ȍ-ọ́)
dejstvo, da je kdo soodgovoren: čutil je soodgovornost za prevoz tovora / prevzeti soodgovornost za pravočasno izdelavo načrta / dolžili so ga soodgovornosti za slabo poslovanje
SSKJ²
sòodlóčanje -a s (ȍ-ọ́)
glagolnik od soodločati: soodločanje delavcev pri upravljanju podjetij; pravica do soodločanja
SSKJ²
sòodlóčati -am nedov. (ȍ-ọ́)
skupaj s kom odločati: delavci soodločajo v delovni organizaciji / soodločati o usodi narodov; soodločati pri izbiri kandidata / publ. okoliščine, ki soodločajo pri raziskavah vplivajo nanje
SSKJ²
sòodločeváti -újem nedov. (ȍ-á ȍ-ȗ)
soodločati: soodločevati v podjetju / soodločevati o usodi svojega naroda / publ. gmotno stanje je soodločevalo pri izbiri poklica vplivalo nanjo
    sòodločujóč -a -e:
    soodločujoči dejavniki; posvetovati se s soodločujočimi osebami
SSKJ²
sòodločílen -lna -o prid. (ȍ-ȋ)
ki je skupaj s čim odločilen: soodločilni dejavniki; te stvari so soodločilne pri oblikovanju poročil
SSKJ²
sòodnòs -ôsa m (ȍ-ȍ ȍ-ó)
knjiž. medsebojni odnos: soodnosi med stvarmi / očiten soodnos med količino mleka in krmljenjem medsebojna odvisnost
SSKJ²
sòodnôsen -sna -o prid. (ȍ-ó ȍ-ō)
knjiž. medsebojno odvisen: soodnosni pojavi
♦ filoz. soodnosni pojmi pojmi, ki so podrejeni skupnemu pojmu; jezikosl. soodnosne jezikovne prvine
SSKJ²
sòodnôsje -a s (ȍ-ȏ)
knjiž. več medsebojnih odnosov, medsebojni odnosi: zapleteno medčloveško soodnosje
SSKJ²
sòodnôsnica -e ž (ȍ-ȏ)
jezikosl. beseda, navadno zaimek v nadrednem stavku, ki kaže na vrsto odvisnika: soodnosnici čim – tem
Število zadetkov: 125627