Zadetki iskanja
glagolnik od razpasti: razpad zidovja / razpad trupla / razpad beljakovin / preprečiti razpad države, vojske
♦ fiz. radioaktivni razpad atomskega jedra pojav, pri katerem odda atomsko jedro enega ali dva delca
glagolnik od razpadati: razpadanje kamenja, skal / razpadanje lesa, listja; razpadanje trupel / razpadanje organskih snovi / razpadanje rimskega cesarstva
1. prehajati v dele, kose: kamen, skala razpada; trdnjava je že začela razpadati; hitro, počasi razpadati / razpadati na, v več delov
2. prehajati v svoje sestavine: listje začne razpadati; truplo že razpada
// kem. prehajati v enostavne spojine ali elemente: organske snovi razpadajo; ogljikov dioksid razpada v ogljikov oksid in kisik; razpadati pri visoki temperaturi
3. približevati se prenehanju obstajanja, opravljanja svoje dejavnosti zaradi nediscipline, notranje nepovezanosti: armada, država začne razpadati / njun zakon že razpada
- razpadajóč -a -e:
razpadajoč grad; razpadajoča armada; smrad po razpadajoči mrhovini
sunkovito odpreti, zlasti vrata: razpahniti oknice, vrata; razpahniti nastežaj
● ekspr. razpahniti oči, usta široko odpreti
- razpáhnjen -a -o:
razpahnjena vrata
1. raznetiti: razpalil je ogenj, da se je prikazal visok plamen
2. razvneti, podžgati: skušal je razpaliti njihovo ljubezen do domovine / to je razpalilo njegovo domišljijo
// zelo razburiti, razjeziti: ta krivica ga je razpalila; ko je to slišal, se je razpalil
3. spodbuditi, navdušiti: razpaliti ljudi k uporu
- razpáljen -a -o
1. deležnik od razpaliti: kaj si tako razpaljen; razpaljena domišljija
2. razbeljen, močno razgret: hladiti si razpaljeni obraz z vodo; od sonca razpaljena zemlja; razpaljeno ozračje
1. razvnemati, podžigati: razpaljal je njihovo sovraštvo
2. spodbujati, navduševati: misel o pravičnosti jih je razpaljala
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4881
- 4882
- 4883
- 4884
- 4885
- 4886
- 4887
- ...
- 7111
- Naslednja »