Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
dêj1 -a m (ȇ)
1. knjiž. dejanje, akt: to je ustvaril z enkratnim stvariteljskim dejem
2. filoz. kar povzroči, da kaka stvar je: dej stvari / čisti dej po tomistični filozofiji bog
SSKJ²
dêj2 -a m (ȇ)
v Alžiriji, nekdaj vladar: po osvoboditvi izpod osmanske nadoblasti so v Alžiriji zavladali domači deji
SSKJ²
dèj3 -te in dêjte medm. (ȅ, ȇ)
pog. daj: dej, sedi!
SSKJ²
dejánje -a s (ȃ)
1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje
// uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja
2. pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
3. jezikosl., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja
4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem
5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu
● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa
♦ rel. Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
SSKJ²
dejánjevec -vca m (ȃ)
sodelavec revije Dejanje: nazori dejanjevcev
SSKJ²
dejánski -a -o prid. (ȃ)
ki v resnici je, obstaja: povrnili mu bodo samo dejanske izdatke; dejanski položaj; dejanska vrednost; ugotoviti dejansko stanje / podpora ne ustreza njihovim dejanskim potrebam
♦ ekon. dejanska cena cena, po kateri se blago prodaja; pravn. dejanska razžalitev
    dejánsko 
    prislov od dejanski: vse se je dejansko uresničilo; vprašanje je, če se bo to dejansko zgodilo
    ●     v prepiru se ga je dejansko lotil ga je pretepel, udaril
    // v členkovni rabi poudarja trditev: podjetje je dejansko že osvojilo tuje tržišče; tako ravnanje dejansko samo škoduje; dejansko je anahronizem, da še tako ravnajo
SSKJ²
dejánskost -i ž (ȃ)
knjiž. resničnost, stvarnost: prijeti se dejanskosti; iluzije in dejanskost
SSKJ²
dejánstven -a -o prid. (ȃ)
knjiž. dejanski: dejanstvena podoba našega življenja
    dejánstveno prisl.:
    dejanstveno sodelovati
SSKJ²
dejánstvenost -i ž (ȃ) knjiž.
1. resničnost, stvarnost: prikazovanje gole dejanstvenosti; zgodovinska dejanstvenost
2. dejavnost: književna dejanstvenost
SSKJ²
dejánstvo -a s (ȃ)
star. resničnost, stvarnost: imel je več sreče v mislih kot v dejanstvu / prehod iz enega dejanstva v drugo
SSKJ²
dejáti1 dêjem dov., tudi dém; 2. mn. dêjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; dêj in dèj; dejál (á ȇ) navadno kot deležnik na -l
1. izraziti z besedami, reči: tako je dejal govornik v svojem govoru; dejala je, da pride jutri domov; saj ni tako hudo, je dejal nežno, priliznjeno; star. krasen dan, deje sam pri sebi reče, pravi / po vsem tistem, kar smo dejali o njegovem delu, vidimo, koliko je storil povedali
2. nedov. in dov. biti kakega mnenja; misliti, meniti2: ljudje so dejali, da je prav ravnal; oče je dejal, da se je hči pomirila; starši so dejali, da se morajo otroci navaditi skromnosti / kaj boš dejala na to? kaj bi dejal, ko bi to vedel / o tebi smo dejali, da si lenuh in postopač
// z oslabljenim pomenom, v zvezi z bi izraža
a) omejitev na samo osebni odnos do česa: človek bi dejal, da to ni mogoče; dejal bi, da ni res, kar praviš; star. saj mu ni, da bi dejal, nič do žensk
b) stopnjevanje z dodatno trditvijo: z dopusta sem se vrnil svež in spočit, dejal bi, prerojen
3. nedov. imenovati, reči: dejali so mu Peter; pri hiši se je dejalo pri Ribičevih
● nekaj mu je dejalo, da naj ostane čutil je, zdelo se mu je, da je prav, če ostane; če bi to storil, bi lahko kdo kaj dejal imel kako neugodno pripombo, mnenje
SSKJ²
dejáti2 dêjem dov., tudi dém; 2. mn. dêjete tudi déste, 3. mn. tudi dejó; dêj in dèj; dejál (á ȇ)
star., navadno kot deležnik na -l napraviti, da pride kaj na določeno mesto; dati, deti2: očeta so dejali na mrtvaški oder; dejala je otroka v posteljo / vola so dejali na raženj / kam se bodo vsi ti ljudje dejali; kam neki so se dejali? kam so šli; kje so
● dejati prašiča iz kože odstraniti zaklanemu prašiču kožo; ekspr. saj te ne bodo iz kože dejali nič hudega se ti ne bo zgodilo; star. dejali so ga ob glavo obglavili so ga; star. dejali so ga pod ključ zaprli so ga v ječo; ekspr. v koš sem ga dejal premagal sem ga, bil sem boljši kot on; star. nima kaj v usta dejati reven je; strada; sončni žarki dobro dejo prijajo, koristijo; dobro mu de, če ga hvalijo ugaja mu; star. dobro mu je dejalo, da so ga hvalili ugajalo mu je; pog. gledala ga je, a ni vedela, kam bi ga dejala ni se mogla spomniti, kdo je; nič ne dé nič hudega; vseeno je; ekspr. od zadrege ni vedela, kam bi se dejala kaj bi počela, kako bi se vedla
♦ rel. dejati v sveto olje podeliti zakrament maziljenja
    deján -a -o star.:
    ob premoženje je bil dejan in izgnan iz dežele; truplo je bilo v grob dejano
SSKJ²
dejáven -vna -o prid., dejávnejši (ā)
ki se tvorno ukvarja s kakim delom: dejaven človek; dejaven član organizacije / dejavno življenje / dejaven odnos med človekom in stvarnostjo; dejavno sodelovanje, sožitje med narodi
    dejávno prisl.:
    dejavno podpreti prizadevanja na področju socialne varnosti; dejavno posegati v razvoj dogodkov
SSKJ²
dejávnica -e ž (ȃ)
1. kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje; dejavnik: pomembne dejavnice stabilnosti v Evropi
2. organizirano spoznavanje kakega področja udejstvovanja z aktivno dejavnostjo udeležencev in obiskovalcev; delavnica: likovne dejavnice so sklenili s predavanjem znanega arhitekta
SSKJ²
dejávnik -a m (ȃ)
kar deluje, vpliva na kaj ali povzroča določeno dogajanje: ekonomski, družbeni dejavnik; važen dejavnik v razvoju / publ. odgovorni dejavniki
SSKJ²
dejávnost -i ž (ā)
navadno s prilastkom delo, delanje, vezano na določeno področje: razširiti, razviti športno dejavnost; živahna diplomatska, politična dejavnost; razgibana kulturna dejavnost; podtalna dejavnost; vzgojna dejavnost šole; založniška dejavnost; dejavnost organizacij
// nav. mn. panoga, področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa: gospodarske, negospodarske, storitvene dejavnosti; razvoj komunalnih dejavnosti služb, ki vzdržujejo osnovne materialne pogoje življenja v naselju / glavna, postranska dejavnost podjetja / opravljanje dejavnosti šivilje šiviljskega poklica
♦ ekon. terciarne dejavnosti promet, trgovina, bančništvo; šol. prostovoljne dejavnosti organizirano izvenšolsko udejstvovanje mladine
SSKJ²
dejávnosten -tna -o prid. (ā)
knjiž. dejaven, tvoren: dejavnosten odnos med človekom in stvarnostjo
SSKJ²
dêjnost -i ž (ȇ)
zastar. dejavnost, delovanje: opazovalna dejnost
SSKJ²
dêjstven -a -o prid. (ȇ) zastar.
1. dejanski, resničen, stvaren: poglobiti se v dejstveni svet okoli sebe
2. dejaven, tvoren: dejstvena moč
SSKJ²
dêjstvenost -i ž (ȇ) zastar.
1. resničnost, stvarnost: zgodovinska dejstvenost
2. dejavnost, tvornost: njegova razmišljanja so bila prava dejstvenost
Število zadetkov: 124554