Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
duhoven -vna prid. duhoven: Duhouni im. ed. m dol. stan ble Bogu dopade kakor deshelski ǀ kakor je shivel Adolphus duhouni im. ed. m dol. ſyn S. Francisca ǀ ona je njegova duhouna im. ed. ž naveſta ǀ veliku veſſelje duhounu im. ed. s, inu teleſſnu ſe vidi ǀ Bug je dusha tiga duhouniga rod. ed. m ſvejta ǀ od veliziga zhuda, inu dohouniga rod. ed. m troshta ǀ katera n'hozhe osdravit od te duhoune rod. ed. ž ſvoje bolesni ǀ druge ſtuarij ſò sgol truplu, katere nimajo nezh duhouniga rod. ed. s ǀ Svejſtu, inu veſſelu imash deſſetino tvojmu duhounimu daj. ed. m Ozhetu, inu Paſteriu opravit ǀ Zhe v'Duhouni tož. ed. m ſtan ſtopi ǀ bulshi arznie ſe nenajde sa nasho duhouno tož. ed. ž bolesan ǀ nyh shlahtni Boppen bom na duhouno tož. ed. ž visho reshloshil ǀ koku ſte v'vashim duhounim mest. ed. m ſtanu shiveli ǀ v' duhonem mest. ed. m ſtanu ǀ v'duhonim mest. ed. m ſtanu shlushba je ble G. Bogu dopadezha, kakor v' deshelskim ǀ Taku ſe godi v'bolesni duhouni mest. ed. ž te dushe ǀ kateri ſvoj nuz, inu dobizhik s' shkodo teleſſno, inu duhouno or. ed. ž blishnyh iszheo ǀ ti Duhouni im. mn. m Arzati ne bodo mogli tuoje rane osdravit ǀ Glihi vishi ty duhouni im. mn. m Mojſtri imaio ſturiti ǀ od vashih duhounih rod. mn. bolesni bote oſdravili ǀ naſs vſak lubi dan oskerbi s'shpisho, s'guantam, inu tulikain drugig gnad, nikar li teleſsneh, temuzh tudi duhouneh rod. mn. nam ſtury ǀ is doholnih rod. mn. rezhy ſim ſe shpot dellal ǀ ſkusi letu vſem Shkoffom, inu duhounem daj. mn. Gospudom en lep exempel puſtil ǀ naſha duſha je podversena duhounim daj. mn. bolesnom ǀ vuzhiti vashe duhoune tož. mn. m otrozhizhe ǀ shaze duhoune tož. mn. m ſadobiti ǀ od naſs preſhene vſe duhoune tož. mn. ž bolesni ǀ sa nashe dohoune tož. mn. ž bolesſni ǀ pomenio te ſedmere Duhoune tož. mn. ž/s della Svete miloſti ǀ v'nevarnih duhounih mest. mn. bolesnah ſe najde ǀ inu io oskerbel s'dohounimi or. mn. troshti duhovni m duhovnik: En Duhouni im. ed. ga gre obyskat, ga sazhne opominat ǀ ta Duhouni im. ed. je bil hudobin, kakor Balaam ǀ hudizh v' podobi eniga Duhouniga rod. ed. je bil veno Cerkvu prishal ǀ greshinza timu Duhounimu daj. ed. ſe je ſmejala ǀ Je bil smalal eniga Duhouniga tož. ed., inu sapiſſal ǀ prideta dua Duhouna im. dv. to Goſpo obiskat ǀ Mashniki, inu Duhouni im. mn. taisto puſledno uro bodo pomagali tvojmu isvelizhenu ǀ Duhouni im. mn., kateri v'Kloshtri saperti pod oblastio svojga Vishishiga morio prebivat ǀ Prideio Duhouni im. mn. ga sazhneio pregovariat de bi jo prozh poslal ǀ Faimoshtri, inu drugi Duhouni im. mn. zheſs folk poſtauleni ǀ Duhounij im. mn. ſo bilij od njega pregnali petnajst taushent hudizhu ǀ Tudi veliku Duhounih rod. mn., inu Mashniku ſe fardama ǀ njegovem Duhounem daj. mn. shivesha v' kloshtri je bilu premankalu ǀ velike almoshne je poshilal vbogim Duhounim daj. mn. ǀ ſe perporozhish tem Duhonem daj. mn. ǀ sapovej de bi imeli pojti k'Duhounim daj. mn. ǀ Sveti Duh je Ozhetom … inu Duhounom daj. mn. sapovedal ǀ poshle vuprashat te Duhoune tož. mn. ǀ k'ſadnimu poklizheio Dugoune tož. mn. ǀ s'drugimi Duhounimy je govuril or. mn. ǀ S. Germanus Shkoff pride s' ſvojmi Duhonimi or. mn. proſſit Krajla ǀ s'úſemi Duhouni or. mn. je ny nepruti shal Zapis doholnih vsebuje vokalno harmonijo in hiperkorektno zapisani -l- za govorjeni -u̯-.
Svetokriški
Dunaj -a m zemljepisno lastno ime Dunaj: pred tem Ceſſarskim meſtam Dunai im. ed. ǀ bliſi Dunaia rod. ed. ſe najdeio ǀ de bi nashim muzh dal Turke od Dunaia rod. ed. odgnati, inu premagat ǀ nashi nemorio Dunaiu daj. ed. na pomozh priti ǀ G. Bug bo Dunai tož. ed. s' rok teh Turkou reshil ǀ inu ſadnimu tu poglavitnu meſtu Dunai tož. ed. oblegil ǀ reshil is Turshke oblaſti Dunaj tož. ed. ǀ de bi Saurashniki tvojga Svetiga Imena noter vſeli tu Ceſſarsku prebivalszhe Dunain tož. ed., pod katerem is tako grosovitno veliko vojsko leshj ǀ Gospud Bug bo to ſilnu veliko Turshko vojsko preſtrashil, de pobishy, kakor bo nashe pod Dunaiam or. ed. sagledala Dúnaj, nem. Wien, glavno mesto avstrijskega cesarstva
Svetokriški
dunajski -a prid. dunajski: bosh vidil na Dunajskim mest. ed. m Turni … tiga ſerzhniga, inu nepremaganiga Odlerja (IV, 171) → Dunaj
Svetokriški
Durandus m osebno lastno ime Durand: pishe Gulielmus Durandus im. ed. (III, 267) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Durandus im. ed. (III, 428) 3. Víljem Duránd, srlat. Guillelmus Duranti(s), znan tudi kot Durandus à Mende (pribl. 1235–1296), kanonist in liturgik, škof v Mendu
Svetokriški
duri ž mn. duri: Sara je skuſi duri tož. mn. lukala, inu poshlushala, kaj ty mladenizhy govore (IV, 260) ǀ dokler hishne duri tož. mn. ſaparte najde (IV, 338) Verjetno vpliv ljubljanskega gor. govora; → davri
Svetokriški
duša -e ž duša: ta greshna dusha im. ed. shalostna postane ǀ naſha duſha im. ed. je podversena duhounim bolesnom ǀ suoju S. Rejſhno krij je sa Isvelizhejne tuoje boge dushe rod. ed. prelil ǀ sa isvelizhajne vſakatere duſhe rod. ed. ǀ ſo en dober Sad, inu nuzen vashi dushi daj. ed. ǀ nej dushi daj. ed. gre kakor hozhe ǀ to vezhno ſmert duſhi daj. ed. perneſe ǀ Tiga ſe imate bati, kateri vaſho dusho tož. ed., inu telu samore v'ta vezhni ogin vurezhi ǀ kateri tuojo dusho tož. ed. od pakla je rejshil ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho tož. ed. ǀ S. Duh v'taisti zhisti dushi mest. ed. prebiva ǀ s'nasho dusho or. ed. sturi, kakor je bil sturil uni firsht s'Dino ǀ s'dusho or. ed., inu telleſsom je imela v'Nebu zhaſtitu polsdignenam biti ǀ REsveſselite ſe ò verne Dushe im. mn. ǀ te verne im. mn. dushe s'kusi gnado S: Duha taku mozhne, inu ſerzhne rataio ǀ te duſhe im. mn. katere ſo nerodovitne ǀ k'Isvelizhejnu tèh vernih Dush rod. mn. je bil poslal S. Duhà s'Nebes ǀ hozhe rane nashih dush rod. mn. oſdravit ǀ sa Isvelizhejnie naſhijh duſh rod. mn. ǀ od kateriga tulikain dobriga nashem dusham daj. mn. pride ǀ skriunost Boshja samore nar vezh nuzat, inu potroshtat te greshne dushe tož. mn.
Svetokriški
dušeč -a prid. dišeč: Perglihaio Mario Divizo … Enimu lepù dushezhmu daj. ed. m bolsamu ǀ slata poſoda je vun Slila ta shlahtni, lèpu dushezhi tož. ed. m dol. bolſom ǀ nyh dushe pred Bugam ſo lepu dushezhe im. mn. ž ǀ ſturite, de vaſhe dushe bodo pred Bugam lepu dushezhe im. mn. ž
Svetokriški
dušica -e ž dušica: njegova dushiza im. ed. v' nebeſſa je letela ǀ iskashite miloſt njegovi dushizi daj. ed. ǀ tuojo bogo duſhizo tož. ed. andohtlivu perporozhila ǀ Ah nikar taku, nikar taku lube moje duſhize im. mn. ǀ sa isvelizhajne nashyh dushiz rod. mn. ǀ ſmò dolshni tem mertvem dushizam daj. mn. ǀ Jubilæum resveſſelj vſe verne dushize tož. mn. ǀ vy bote naſhe duſhize tož. mn. po goſtim obyskali
Svetokriški
dva dve štev. dva: kadar dua im. dv. m ſe skregata, ali vojsko vkupaj imajo ǀ je imel noge kakor dua im. dv. m gorezha ſtebra ǀ duej im. dv. ž negnusni kroti ſo perſy tergali ǀ ozhy ſe bodo ſvitele, kakor duej im. dv. ž ſvejsdi ǀ te dvej im. dv. ž ſirote ſo po ſvejtu vandrale ǀ edn teh dveih rod. dv. je veliko Srezho vſyh ſvojh andlah imel ǀ S. Euangeliſti pisheo od dveh rod. dv. s'tem hudim obdanih ǀ Is vſt teh dvejh rod. dv. lotrou vejm nezh brumniga ǀ Sberiſi eno teh dueih rod. dv. kron ǀ pouej duema daj. dv. Gospama ǀ ſo ym dali, kar nym duema daj. dv. je shlishalu ǀ je djal duem daj. dv. Jogrom ǀ Je prerokoual dueim daj. dv. Jogrom ǀ uſame gori sa suoije sijni dua tož. dv. m sapushena fantizha ǀ bote nashli dva tož. dv. m denara ǀ na duej tož. dv. ž tabli je bil ſapiſſal ǀ vſamej duej tož. dv. ž trenti kruha ǀ imà duej tož. dv. ž trobenti ſreberni puſtiti sliti ǀ dvej tož. dv. ž skriunusti sledni je dolshan snati ǀ ſa oblubo ali arro ym da duei tož. dv. ž ſukinzi ǀ dvei tož. dv. ž, trij mile dalezh pojde ǀ taku zhes duei tož. dv. s leiti S. Paulus ie bil v' prepuvidi ſveſan ǀ oſhter jo da sa dvej tož. dv. s vejdri vina ǀ en lep Exempel na leteh dveh mest. dv. vduvah imajo vſe vduve ǀ en zhlovek ob enem zhaſſu nemore na dveih mest. dv. mejſtah biti ǀ uprasha, pò teh dvejh mest. dv. neſnanih Mladenizhah ǀ te ſtarishy v'dueh mest. dv. vishah imamo premislit ǀ ga je bil sapovedal s' duema or. dv. ketnamy tardu sveſat ǀ en ſam lot s'ſvoio sheno, inu s'dvema or. dv. Hzherama je bil ohrajnem pred tem ſhveplenskim ogniom ǀ Angeli ſo pokrivali s' duemi or. dv. peretnizami oblizhe Boshje ǀ s' peterimi Kruhi, inu s' dvemi ribami or. dv. ǀ s' duema or. dv. kladuama ſo taukli
Svetokriški
dvaindvajseti nepreg. štev. dvaindvajset: dua inu duejſſeti im. mn. taushent yh odſtopi (IV, 25) ǀ kateri je pot ſvojo oblaſtio imel duei, inu duaiſti tož. mn. deſſel (V, 327) → drugiindvajseti
Svetokriški
dvaintrideseti nepreg. štev. dvaintrideset: General Gedeon je bil vkupaj spravil dua inu trydeſſeti tož. mn. m taushent sholnerjou ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti tož. mn. sob (I/1, 184)
Svetokriški
dvajseti1 -ih štev. dvajset: je vſdignil skalo, katero dvajſiti im. mn. parav volou jo nej ſo mogli is mejſta ganiti ǀ Aydij dvajſeti tož. mn. taushent otrozhizhu ſo vmurilij ǀ kateri ſtu, inu dveiſseti tož. mn. deshel je imel pod ſvojo oblaſtio ǀ de bi jeſt hotel sa dveiſſiti tož. mn. lejt sgubiti taiſte vezhne nebeske shaze ǀ pred dueiſſetimi or. mn. lejti
Svetokriški
dvajseti2 -a štev. dvajseti: NA DVAISETO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 152) ǀ NA DRVGO, INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 177) ǀ NA TRETIO INV DVAJSETO tož. ed. ž NEDELO PO S: TROYCI (I/2, 186)
Svetokriški
dvakrat prisl. dvakrat: Sabinus li duakrat v'tedni je jedil ǀ De mars duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla ǀ kadar dan, inu nuzh ſo glih, kateru duakrat v' lejtu ſe sgodj ǀ on dvakrat na led ſe nepuſtj spellat ǀ dvakrat v'lejti gredo h'Spuvidi
Svetokriški
dvanajst nepreg. štev. dvanajst: venem ozheſsu stu, inu duanajst im. mn. bolesni more biti ǀ od ſvetih dvanaist rod. mn. Iogrou poſtauleni ǀ Je poklizal JEſus ſvoje Jogre, inu je sbral nyh duanajſt tož. mn., katere je tudi Apoſtelne imenoval ǀ Krajl Xerxes dvanajſt tož. mn. ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal ǀ Boshje meſtu je imelu dvanajſt tož. mn. dauri, ali urat ǀ dvanajſt tož. mn. lejt ie bila bolna
Svetokriški
dvanajsti -a štev. dvanajsti: S. Lukesh ie ſamerkal na dvanaiſti mest. ed. ž poſtavi (II, 465) ǀ kadar tiga duanajſtiga tož. ed. m ži. Jogra Iskariota je bila sgubila (III, 188) ǀ NA DVANAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 38)
Svetokriški
dvesto nepreg. štev. dvesto: ta Modra Shena Abigajl … je bila njemu dvejſtu tož. mn. kruhou, inu dvejſtu tož. mn. koſſou fig offrala inu v' tej vishi njega potalashila … Tudi Jacob je bil potalashil tiga ſerditiga Eſaua, v' tem kir je bil poſslal njemu shenkat dvejſtu tož. mn. kos (III, 465)
Svetokriški
dvoje štev. dvoje: v'leteh dveh perglihah duje im. dv. ſorti otrouk so pomenini, namrezh ti pravizhni skuſi ſvejsde, ti greshni skuſi pejſik ǀ trebuh po ſredi na dvuje tož. dv. ſe je bil reſpozhil (III, 186)
Svetokriški
dvor -a m dvor: en takorshen duor im. ed. ſe more perglihat enimu zhebelskimu pannu ǀ njegovi krajlevi dvor im. ed. je bil kuſin poſtal ǀ je on grund tiga duora rod. ed. poſtavil na vuogle ǀ mozhne Turne je puſtil okuli duora rod. ed. ſidat ǀ k' nogam je shal is' ſvojga duora rod. ed. ǀ s'njegovo teshko roko ga vudari, Krajleviga duora rod. ed. ga ſtepe ǀ s'duora rod. ed. teh Mogozhnih ta faushia, nevoshlivost, inu preusetnost ǀ de bi ta duor tož. ed. ſa nyh prebivalshe zimprali ǀ kadar bi vſy Ceſſary, krajly, inu Firshti vkupai s'klenili, de hozheo en lep dvor tož. ed. puſtiti ſydat ǀ ga pelejo v'kralevi duor tož. ed. ǀ Nei reſnize v'duori mest. ed. teh krailou ǀ David je molil v'puszhavi, Ezechias v'krajlevim dvori mest. ed. ǀ pred suojm duoram or. ed. ǀ Firshtom, Krajlom, inu Ceſſarjom sa prebivalszhe je dal te velike duore tož. mn. ǀ Tizam je dal ta luft, ribam to vodo … krajlam te dvore tož. mn.
Svetokriški
dvorišče s dvorišče: Nje greshnu truplu sazhne taku ſmerdeti, de ſo ga mogli na duorishe tož. ed. poſtavit (V, 211)
Število zadetkov: 26452