Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
rana -e ž rana: rana im. ed. je bila mertvashka ǀ Jelen kadar je vſtrelen tezhe yskati enu sheliszhe Ditamus imenovanu, is katerem ſturj, de ſtrela is rane rod. ed. vun pade ǀ K'snaminu te savese eno rano tož. ed. ſi ſturita na roKi ǀ s'kuſi ſuſebno gnado, je tajſto pred leto gmain rano or. ed. obarual, inu reshil ǀ S. Rèshne Rane im. mn. katere ſizer ſo imele biti nashe isvelizheinie bodo vpyle mashzuvaine ǀ vaſs proſsim sa Pet kryvavih Ran rod. mn. Nashiga Odreshenika Christuſa Iesuſa ǀ njemu suoje S. Rane tož. mn. kashe ǀ On je vſel prozh te nagnusne rane tož. mn. tem gobaſtom ǀ v' tvojh Svetih Ranah mest. mn. ǀ kateriga je bil sapezhatil s'ſvojmy S: ranamy or. mn. ǀ sapezhaten s' peterimi Svetimi Rani or. mn.
Svetokriški
raniti -im dov. raniti: obenu oroshje vas nebo moglu ranit nedol. ǀ ga reserdish s'tuojm greshnim jesikam, ga ranish 2. ed. s'tuojo hudo miſlio ǀ ta bodezhi tèrn tiga greha velikukrat rani 3. ed. vasho dusho ǀ nje shaloſtnu ſerze ranite 2. mn. ǀ zhloveka kirkuli morio ubodeio, inu ranio 3. mn. ǀ bo imel en nagi mezh v'roki, is katerem bo ranil del. ed. m te terdòuratne gresnike ǀ kadar bode tebe ranel del. ed. m ǀ Seſtriza moja Neveſta, ti ſi mozhnu ranila del. ed. ž moje ſerze ǀ je bila rànila del. ed. ž Adama, Euo ǀ de bi jo kazha neranila +del. ed. ž, inu ne pizhila ǀ So morebiti tuoij Saurashniki, ſvejt, hudizh, inu meſsu tebe premogli, inu ranili del. mn. m tuojo dusho s'oroshiam teh pregreh ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile del. mn. ž raniti se raniti se: sa tiga volo bosh ſe ranil del. ed. m s'mezhom tiga greha
Svetokriški
ranjen -a prid. ranjen: Chriſtus JESUS je ranen im. ed. m ſa volo nashih grehou ǀ Rajnen im. ed. m je s'ſtrelo tiga paklenskiga Loviza ǀ Ielen, kakor pozhuti, de je vſtrelen, inu ranjen im. ed. m ǀ kakor ta raneni im. ed. m dol. jelen ſvojo rano v' frishnim ſtudenizu oprati ǀ kadar ta rajnani im. ed. m dol. Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha ǀ ſim neuſmilenu ranena im. ed. ž, reſtargana, inu ſeshgana ǀ ta nedolshna resniza vſa rajnena im. ed. ž je bila okuli padla ǀ pozhuti de je mozhnu ranenu im. ed. s is ſtrelo te lubesni njegou ſerze ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni daj. ed. ž nogi priti ſe pofliſsaio ǀ od resbojnikou raneniga tož. ed. m ži. zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil ǀ de bi oſdravil to raneno tož. ed. ž priatelzo vasho ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu tož. ed. s ǀ kakor de bj bilij bolni, inu raneni im. mn. m ǀ tedaj tudi my raineni im. mn. m s' ſtrelo te kuge ǀ kakor tij ranjenij im. mn. m ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili ǀ velika lukesan, katero je imel Ceſſar Auguſtus pruti tem bolnem, inu renenam daj. mn. sholnerjom ǀ vshe krish je na ſvoie ſvete ranane tož. mn. ž rame vſel ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave, prebodene, inu ranene tož. mn. ž nam kashe
Svetokriški
rasti -tem nedov. rasti: na gaugah mu je bila ſazhela brada raſti nedol. ǀ od kot pride de morje sdaj raſte 3. ed., zhes en zhaſs ſupet dol iamle ǀ po plazah, inu gaſſah traua raſte 3. ed. ǀ shitu, Kateru na nijvah raste 3. ed. ǀ ena nyva na kateri nezh neraſte +3. ed., obedn jo nedella ǀ En pungrat, v'Katerem vſe ſorte lepih rosh raſteio 3. mn. ǀ vy ſte ſemla is katere rasteio 3. mn. ǀ ona ſe je selenila, inu rasla del. ed. ž, inu zvedla ǀ bolezhina nej hotela nehat, temuzh je ſhe ble gori jemala, inu raſla del. ed. ž ǀ oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu del. ed. s ǀ is taiste koreine veliku olik je raſtlu del. ed. s ǀ varva de bi koprive, inu ternie neraslu +del. ed. s ǀ ſe troshta de bodo nagelni rasli del. mn. m ǀ zhaka de bi hrushke raſle del. mn. ž ǀ y shenka taiſto semlo kir roshize ſo rasle del. mn. ž ǀ kadar pak bi li ſe fliſsal de bi koprive neraſle +del. mn. ž
Svetokriški
ratati -am dov. postati: je shelil Chriſtushau Ioger ratat nedol. ǀ ti vbuſhiz ratash 2. ed. de bi my obogatili ǀ sakaj ſerze moje neratash +2. ed. ena gorezha pezh ognia lubesni Boshie ǀ s'kruha rata 3. ed. S: Meſsu, s'vina S: krij Naſhiga Odrèshenika ǀ Ta lejſs is Libana kateri nihdar ſterhliu nerata +3. ed. ǀ ratamo 1. mn. erbi Nebeskiga Krajleſtva ǀ nikuli ſe nepobulshate, ampak she hudobnishi ratate 2. mn. ǀ naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio 3. mn. ǀ Vſi studenzi, inu potoki krijvavi ratajo 3. mn. ǀ s' veliko andohtio molio, vener nezh bulshi nerataio +3. mn. ǀ odpri vshe enkrat tvoje ozhy, inu rataj vel. 2. ed. pametnishi ǀ ratajte vel. 2. mn. bratje inu ſeſtre te Nebeske Abigail ǀ Kadar je bil taku povishan je bil en neusmilen Trinoh ratal del. ed. m ǀ Leo s' gmain ſoldata je bil Rimski Ceſsar ratau del. ed. m ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin neratal +del. ed. m ǀ Ta ſmert je bila danaſs ratala del. ed. ž tu shivejne ǀ nej lipote de bi garda neratala +del. ed. ž ǀ krajl Mida karkuli s'rokò je doteknil vſe zhiſtu je slatu ratalu del. ed. s ǀ nej zhlovesku oblizhie taku ardezhe, inu glatku, de bi s' zhaſſam bledu, inu sgarblenu neratalu +del. ed. s ǀ takrat ſta bila priatla ratala del. dv. m ǀ de bi njegove S. gnade deleshni ratali del. mn. m ǀ morebiti bi ne bily tulikain grehou doperneſli, inu tardouratni ratalj del. mn. m ǀ de bi my tudi enkrat taistiga nesgruntaniga veſselja deleshni ratàli del. mn. m ǀ te moje bele roke bodo enkrat zhervive ratale del. mn. ž, inu pepel postale ǀ obari Bug vaſs shene! de bi neratale +del. mn. ž oroshje hudizhovu ← srvnem. geraten ‛uspeti, uspevati, posrečiti se’
Svetokriški
raven1 -vna prid. raven: na ravnem na ravnem: pametniſhi bi bil ſturil, Kadar bi bil naraunem oſtal (I/2, 32)
Svetokriški
raven2 predl. z rod. zraven: ti kateri raven tvoje shene druge lubish ǀ gnesdu ſturè na skalah raven morja ǀ vidim v' pakli meiſtu perpraulenu sa mene rauen Caiffesha, Herodesha, inu Pilatuſſa
Svetokriški
Ravlinus m osebno lastno ime Ravlin: od katere pishe Raulinus im. ed. (I/2, 195) Na robu je referenca Rauli. Verjetno je mišljen Jánez Ravlín, srlat. Johannes Raulinus, avtor dela Collatio de religionis plantatione (Basel 1498).
Svetokriški
ravmno prisl. → ravno1
Svetokriški
ravnati nedov. 1. prirejati: v' katerem prebivalszhi, ali v' kateri hishi hozhe ohzet raunati nedol. s' ſvojo Neveſto ǀ krajl v' ſvoim duoru je imel ene gvishne kambre, v' katerih je goſtarje raunal del. ed. m ſvojm Priatelnom ǀ Scytharij pak kadar so gostij raunali del. mn. m, takushnim per Misi tu pervu mejstu ſo dali 2. streči, skrbeti za: Sim bogat, ſim mlad, terbei truplu raunat nedol., ne terbei trebuh sapuſtiti, ne ſe poſtio taiſti, katiri nimaio kaj jeiſti
Svetokriški
ravno1 prisl. 1. zelo: Aubè kaku je meni ramnu teshku ǀ Jeſt rauminu ſim reshalen ǀ ty kateri hozheo tebe vshivat, morio raumnu veliku poprej terpeti 2. natanko: Kateri bo raumnu gledal slednu moje diajne, inu miſſu Zapis rauminu vsebuje hiperkorektni -i-. Soglasniška skupina -mn- je nastala po asimilaciji iz -vn-, prim. pri Kastelec-Vorencu ramnu, ṡlú ſtar ‛veterinus’, pri Gutsmannu ramnu ‛eben, recht’. Za zapis pod drugim pomenom bi bilo mogoče nastaviti tudi člen. s pomenom ‛ravno, prav’.
Svetokriški
ravno2 člen. ravno, prav: Raunu letu je djal Bug tudi pruti Iſaiu Preroku ǀ raunu takrat, kadar Antoninus, inu Brutus Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala ǀ ob pamet prideio, raunu kakor pyanizi ǀ raunu taku tudi kershenikom nezh nepomaga prava vera, aku nijmaoio dbra della ǀ della pres dobre manunge nej ſo Bogu dopadezha, temuzh ſo raunu kakor en klaſs pres sernja ǀ Nej li rejſs de tulikjn ſe jjh najde, kateri raunu kokar Iudesh Ishkariot pravio ǀ raunu kakor ta ogin resvetli, vshgè, inu szhisti, taku ſtury gnada S. Duha ǀ ravnu taisti pſij ſo njega lovili, inu reſtargali ǀ rauno to resnizo danaſs Nem. Nem. bom iskasal ǀ G: Bug bode pruti nam ſe iskasal kakor mi pruti njemu, inu naſhimu raun blishnimu ǀ ravnus'taisto visho zhlovik je shtrajfan ǀ Jeſt premishlujem, kakor de bi G. Boga vidil ſedejti na ſojm Tronu, ter de mene ramnu gleda O zapisu ramnu glej → ravno1.
Svetokriški
ravšelj m vrša: ſe ym godj kakor Ribam, katere vſyh vishah yſzheio v'raushil tož. ed. priti … glihi vishi te ledig pershone vſe vishe yszheio v'raushil tož. ed. tiga ſtanu priti (V, 81) ← nem. Räusche < srvnem. rūse, riuse ‛vrša’
Svetokriški
razbeliti dov. razbeliti: puſti resbelit nedol. ene sheleſne zheule polne shpiz (III, 233)
Svetokriški
razbeljen -a prid. razbeljen: ta resbeleni im. ed. m dol. rosh je kakor ta gorezha kozhya ǀ ta gorezhi rosh je bil, kakor una Babilonska resbelena im. ed. ž pezh ǀ niegou jeſik je njemu do tau viſſil gorezh kakor enu resbelenu im. ed. s shelesu ǀ Is resbeleniga rod. ed. m roſha ſe ſposna S. Lorenz ǀ Lorenz je leshal na temu resbelenimu daj. ed. m roſsu ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish, S: Ierni ſvojo oderto kosho, S: Lorenz ſvoj resbelenroſs tož. ed. m+ ǀ hudizhi vſe skuſi mu resbeleni tož. ed. m dol. ſviniz v' uſta lijejo ǀ shiviga je pustil v'to ſilnu resbeleno tož. ed. ž pezh vurezhi ǀ ga imajo popaditi, inu pres vſe gnade shiviga v'to resbeleno tož. ed. ž apnenzo vurezhi ǀ v'resbeleno tož. ed. ž Babijlonsko pezh ǀ Kadar je tu resbelenu tož. ed. s shelesu taukil ǀ na tem resbelenem mest. ed. m roshu je leshal ǀ shivu ſe pusti na tem resbelenim mest. ed. m roſhu pezhi ǀ v' tej resbeleni mest. ed. ž Babilonski pezhi ǀ v'tej reſbeleni mest. ed. ž pèzhi Babilonski ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … resbelene tož. mn. ž garmade v'katereh ſo yh shgali
Svetokriški
razbijati nedov. 1. razbijati: Saul je s' ſobmy shkripal, vjedal, inu okuli ſebe vſe tergal, resbial del. ed. m, inu ſhraial (III, 68) 2. pleniti, biti razbojnik: sholner rata, sazhne rupat, inu resbyati nedol., sa vſako samero ſazhne ſe maszhovati (I/2, 208) → razbivati
Svetokriški
razbit -a prid. razbit: imaio ſerze, kakor ena resbita im. ed. ž, inu luknaſta poſoda ǀ Is tiga resbitiga rod. ed. s koleſsa ſe spoſna S. Catharina ǀ s'en resbit tož. ed. m glash ſo en velik koſſ slata udobili ǀ kadar bi vy pò mory venem shleht, resbitem mest. ed. m zholnizhu ſe pelali ǀ vidio shpampet polomnen, skrinje resbite tož. mn. ž, gvant, inu nje zier resmetan
Svetokriški
razbiti -bijem dov. razbiti: je taku terd, de obenu kladuu, ali shelesu resbiti nedol. ga nemore ǀ nej ga resbiem 1. ed. ǀ resbyesh 2. ed. kar v' hishi najdesh ǀ po glavi ga udari, zhellu mu resbye 3. ed. ǀ okuli pade glavo ſi resbye 3. ed. ǀ danarie dadò sa vinu, de ym glavo resbie 3. ed. ǀ mu zhelu resbje 3. ed. ǀ dokler ſvoje divishtvu neresbje +3. ed. ǀ Resbite vel. 2. mn. tajſte krijve mere ǀ ſi je glavo resbil del. ed. m na ledu ǀ je bil enkrat s'okna padil, inu glavo ſi reſbil del. ed. m ǀ de mati nebode letu svedila, sakaj bi tebi glavo resbila del. ed. ž ǀ Ceſsarjau peld s' ſtebra ſo bily okuli vergli, inu nadrobne koſse resbili del. mn. m razbiti se razbiti se: ta slaba poſſoda ſe resbye 3. ed. ǀ kakor edn tega drokne prezei ſe resbie 3. ed. ǀ popade shpegu ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije 3. ed. ǀ en zholn je bil perletil na tajſto skalo, ter ſe je bil resbil del. ed. m ǀ kolu ſe je bilu resbilu del. ed. s
Svetokriški
razbivati -am nedov. 1. razbijati: Vy bi djali de je en norz ta, katiri bi ſe po ledu dersal, vedeozh de vezhkrat ſi je glavo resbil na ledu, pyanzom vinu glavo resbiva 3. ed. tedaj ſo norzy de ſe opyanio (V, 170) 2. pleniti, biti razbojnik: s'mladiga je bil sazhel kraſti, potle je bil sazhel po zestah rasbivat nedol., inu rupat → razbijati
Svetokriški
razboden -a prid. ranjen, preboden: Pogledaj moj kersheni folk nikar ſraizho, temuzh krivavu reſpodenu tož. ed. s Telu Ceſsaria Nebeſkiga (II, 564) Zapis domnevno vsebuje tiskarsko napako p namesto zrcalnega b.
Število zadetkov: 27792