Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
razbojen -jna prid. razbojniški: vidimo de ſodio ty Rasbojni im. mn. m Judje Rihterja Nebeskiga (IV, 456)
Svetokriški
razbojnik -a m razbojnik: Ie proſsu Rasbojnik im. ed. na Chrishu sa Nebeſhku krajlevustvu ǀ odgovorj Raisbojnik im. ed. ǀ ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika rod. ed. is Imenam Mojſſes ǀ Rasbojniku daj. ed. ſi tudi bil prezej oblubil ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika tož. ed. veſſat ǀ kakor de bi tiga ner hujshiga Rasbojanika tož. ed. pelali ǀ ſo molili Mercuriuſa, kateri je vuzhil lagati … Tiga Rasboynika tož. ed. Romula ǀ kakor eniga ſhelma, ali Raisbujnika tož. ed. popadejo, ga sveshejo, inu noter v'eno shterno Vershejo ǀ zhe bote s'taiſtim velikim Dolshnikam na Kolena padli, s'Rasbojnikam or. ed. pohleunu ſe perporozhili ǀ raven njega ſta viſſila dua rasbojnika im. dv. ǀ mej duema Rasbojniki or. dv. ſo JESVSA krishat pelali ǀ Rasbojniki im. mn. nebodo tebi ta shaz vkradili ǀ Rasboiniki im. mn. pak pomenio te peklenske hudizhe ǀ Perloshimo martro katero ſo terpeli vſy Marterniki Sveti, vſy Raisboiniki im. mn., inu tatje na semli ǀ zhes nashe rajshe raisboiniki im. mn., zhes nashe blagu ty tatje ǀ vprasha aku zeiſte ſo shiher bres Rasbojnikou rod. mn. ǀ tiga od resbojnikou rod. mn. raneniga zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil ǀ de bi tem paklenskem Rasbojnikom daj. mn. v' peſti neprishal ǀ je bil en zhlovik mej Rasbojnike tož. mn. padel
Svetokriški
razbojn(i)ski -a prid. razbojniški: Vy pak ſte jo ſturili k' eni Rasbojnski daj. ed. ž jami ǀ v' tatuinski, inu rasbojnski tož. ed. m ſtan ſe ſo podali ǀ de ſo vuoli, teletta, inu golobe predajali, inu s'zerkvi Boshje eno rasbojnsko tož. ed. ž jamo ſturili ǀ kakor Iudy, kateri s'hishe Boshje, ſo bily ſturili eno raſbojnsko tož. ed. ž jamo Če je beseda tvorjena in → razbojnik, je upravičen nastavek razbojniski, če je tvorjena iz → razbojen, pa razbojnski.
Svetokriški
razdati dov. razdati: Ceſsariza je bila sardita, inu je njega kregala, de je vſe resdal del. ed. m (III, 58) ǀ vus kruh kar ga je bilu v'hishi petlerjom je bil resdal del. ed. m (V, 32) ǀ zhe bo radodaviz, bo vſe resdal del. ed. m kar je v'hishi (V, 83)
Svetokriški
razdeliti -im dov. razdeliti: de imaio vſe blagu sdrugimi resdelit nedol., aku hozheo v' nebeſſa priti ǀ Ta druga pak loterza, katera nei bla prava mati je diala, nej ſe resdelli 3. ed., de nebo tebi ni meni ǀ je bil resdelil del. ed. m veliku centou denarju ǀ vy neiſte prau resdelili del. mn. m blagu ǀ potle bomo vashe blagu, inu danarie resdelili del. mn. m
Svetokriški
razdeljenje -a s razdelitev: Alexander niega erby 30. dny ſo puſtili leshati niegovu truplu, de ga nei ſo pokopali, sakaj ony ſò imeli opravit s' reſdeleinam or. ed. teh deshel nym sapushenim, ter nei ſò mislili, inu skerbeli sa letu mertu truplu taiſtiga, kateri takorshno veliko erbiszhino je bil sapuſtil (V, 638)
Svetokriški
razdražiti -im dov. razdražiti: varimo ſe tedaj milost Boshjo resdraſhit nedol. ǀ negremo Boga vtalashit, ampak resdraſhit namen. ǀ G: Boga tulikajn resdrashish 2. ed. s'tuojm greshnim djaniom ǀ Ti neresdrashish +2. ed. pſa, de bi tebe nevujedil ǀ gre en zhebelski pann yskati, v'taistiga glavo postavi, ter zhebelle resdrashi 3. ed. ǀ Caina je bil resdrashil del. ed. m de ſvojga brata Abelna ie bil vbil ǀ Gioaba je bil resdrashil del. ed. m zhes Amaſa ǀ Hudizhy ſo bily Ajdje taku resdrashili del. mn. m zheſs S. Jerneja, de shiviga ſo bily oderli
Svetokriški
razdreti dov. podreti: je bil sapovedal ta lepi Tempel Boshij resdreti nedol. (V, 183)
Svetokriški
razfrišati -am dov. osvežiti: nenajdeio ene kaple vuode v' taiſtih potokah, de bi ſvoi jeſik resfrishat nedol. mogli ǀ Pouſdraulena, inu zheszhena bodi MARIA, ti Nebeski Oblak, katiri resfrishash 2. ed. vſe taiſte, katiri v' ſvoj urozhini tebe na pomozh klizheio ǀ kakor tu vinu resfrisha 3. ed. tiga sdraviga, inu vekshi bolesan ſturj temu bolnimu ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu kateri s'Paradiſha ſvera, inu vus Egijpt resfrisha 3. ed. ǀ prezej ſe resheri po celi desheli, refrisha 3. ed., inu smozhj celo deshelo ǀ aku pak naſs resfriſsa 3. ed. s'vodo ſvoie S. gnade ǀ resfrishai vel. 2. ed. tudi nasho ſeshgano, inu ſuho deshelo ǀ bomo doſegli ta potrebni desh, de nasho ſuho deshelo bo resfrishal del. ed. m razfrišati se osvežiti se: vſy shelite ſe resfrishat nedol., inu nikar ſe segrejti → frišati
Svetokriški
razgajžlan -a prid. prebičan: Ah moj reſgaishleni im. ed. m Ieſus (II, 561) ǀ Pogledaj moje truplu koku je resgaishlanu im. ed. s (IV, 461) ǀ tebe videm taku reſgaishleniga tož. ed. m ži. (II, 561) → razgajžlati
Svetokriški
razgajžlati dov. prebičati: eniga kershenika ſa volo ſvete Vere Ajdje neusmilenu ſo bilij resgajshlali del. mn. m (II, 513) → gajžla
Svetokriški
razglasiti -im dov. oznaniti: Vy pak imate Boga sahualit, inu njega velike zhuda resglaſſiti nedol. ǀ de bi resglaſſil del. ed. m miloſt, inu vſigamogozhnoſt Odreshenika Chriſtusa JESVSA razglasiti se razvedeti se: Se resglaſſi 3. ed. letu zhudu pò Meſti ǀ imamo poprei prau gledat, inu primislit, aku je reiſs, kar ſe je resglaſſilu del. ed. s
Svetokriški
razgledanje -a s razmišljanje, pomislek: De bi oblaſtnikij Duhouni, inu Deshelski en takorshen ajfer imeli, de pres vſe gnade, inu resgledajna rod. ed. shentvavize bi hoteli shtrajffat (II, 305)
Svetokriški
razgreti -ejem dov. razgreti, segreti: kakor ta ogin tesfetli kar je temniga, resgreje 3. ed. kar je smersliga (I/1, 89) ǀ mozhi, inu resmaka, kakor potok, ſad perneſſe kakor nyva, reſigreia 3. ed., kakor vinu (III, 244)
Svetokriški
razgrinjati -am dov. pogrinjati, razprostirati: suoje oblazhilu ſlazhio, inu na poti resgrinajo 3. mn. ǀ enij ſo ſvoje oblazhilu pò poti resgrinali del. mn. m ǀ ſvoj gvant ſò resgrinali del. mn. m na pot, kodar je JESUS jeisdil ǀ na pot ſo reſgrinali del. mn. m ſvoje oblazhila ǀ ſo po poti ſvoje oblazhilu resgrinjali del. mn. m
Svetokriški
razgristi -izem dov. razgristi: nje porodt poprej Kakor drugim shkodi, resgrise 3. ed., inu restarga trebuh ſuoje matere (I/2, 103) ǀ s' ſobmy je griſil leta jeſik, inu kadar je vſiga reſgriſil del. ed. m mu je ſpet prezei ſraſtil (V, 612)
Svetokriški
razhladiti dov. ohladiti: ga hozhe na ſtu koſſu reſekat, inu taku ſerze reshladiti nedol. (V, 593)
Svetokriški
raziti se dov. razkropiti se: uſij ſo bili pò ſueitu ſe reshli del. mn. m, inu reunu konez uſeli (II, 340)
Svetokriški
razjeziti se -im se dov. razjeziti se: ſuperno ſe resjeſim 1. ed., tagotim, kolnem preklinam ǀ ſe reſieſish 2. ed., ter tezhesh tvojga blishniga toshit ǀ ſe resjeſish 2. ed., reserdish, de nemoresh vezh od njega shlishat ǀ sakaj ſe tulikajn krat reſiesish 2. ed. ǀ kadar edn ſe reſieſi 3. ed., ſe neshona s' temy nernasramnishi beſſedamy smeriat ǀ kadar edn ſe reſiesi 3. ed., sazhne ſe kregat, smeriat, saurashit, klet, inu shentovati Boga ǀ ſe resjeſi 3. ed., inu v' njega ſtreli ǀ kramar ſe resjesj 3. ed., popade palzo sazhne oſla goislat ǀ K'sadnimu neuolna rata, ſe reſijeſi 3. ed., s'poſtele skozhi, kruglo mu poda ǀ ſe je bil taku mozhnu reſerdil, inu reſieſil del. ed. m, de je bil pamet sgubil ǀ on ſe je bil resjesil del. ed. m ǀ nej mogozhe, de bi zhlovek ſe nereſieſil, nereshalil, inu nereserdil +del. ed. m ǀ zhes njega ſo ſe bily resjeſili del. mn. m
Svetokriški
razkladanje s razlaganje: poshlushajte reskladajne tož. ed. tiga Vuzhenika (V, 268)
Število zadetkov: 27792