Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
razvržen -a prid. razmetan: vidio shpampet vus polomnen, skrinje vſe resverſhene tož. mn. ž, guant, inu nje zier restroshen (I/1, 231) Prim. pri Kastelec-Vorencu reṡvershen ‛disjectus’.
Svetokriški
razžaliti -im dov. razžaliti: on Boga, ali suojga blishniga ijszhe reshalit nedol. ǀ kadar ti reshalish 2. ed., inu reserdish tuojga Firshta ǀ nej sadosti de ti obeniga ne reſhalish 2. ed. ǀ nej sadosti de tvoje Starishi nereshalish +2. ed. ǀ Sam ſebe sapele kateri poprej suojga Gospuda reshali 3. ed., inu potle sa gnado ga proſsi ǀ nihdar njega njega nereshali +3. ed. ǀ Ozha Nebeski je vſmilen nam odpuſtj, kadar ga reshalimo 1. mn. ǀ ſe varvamo de G. Boga, inu naſhiga blishniga nereshalimo +1. mn. ǀ G: Boga v'njegovi hishi reshalite 2. mn. ǀ imate ſe varvat, de s'beſſedo nereshalite +vel. 2. mn. ǀ kadar drugi tebe reshalio 3. mn. imash poterpeshlivu prenesti ǀ temuzh tega Saurashyo, sanizhujejo, inu reshaljo 3. mn. ǀ maihinu karshenikou ſe najde, de lete dny Boga nereshalio +3. mn. veni ali drugi vishi ǀ Bug je taku dobrutliu, inu vſmilen, nikar ga nerashalite +vel. 2. mn. ǀ Dauid je bil ſilnu G: Buga reshalil del. ed. m ǀ nej ſo mene premagali de bi Boga reſhalil del. ed. m ǀ vſelei ga je pred ozhmy imel, de bi njega nereshalil +del. ed. m ǀ ſkerb, katero je Adam imel, de bi nerashalil +del. ed. m ſvojo naveſto Euo ǀ jest ſim tvoje S. Sapuvidi prelomila, tebe mojga Boga reshalila del. ed. ž ǀ nihdar vezh tebe nebom reſhalila del. ed. ž ǀ vkupaj ſe sazhneta grevat, shalovat, jokat de ſta G. Boga reshalila del. dv. m ǀ v'Cerkvi ſte mene vezhkrat reshalili del. mn. m, kakor zhastili ǀ ſe sgrevajo de ſo G. reſhalili del. mn. m ǀ Boga proſsjl, de bi njegovi otrozi Boga nereshalili +del. mn. m ǀ Ene suoje ozhij s'glave ſi sderejo, rajſhi kakor de bi njega reshalile del. mn. ž
Svetokriški
razžaljen -a prid. razžaljen: Pravizhnu ſe ſpodobi de s'tem is Katerem druge reshali, je reshalen im. ed. m ǀ Bug ſe bo ludem perkasal Serdit, inu reshalem im. ed. m ǀ na lete beſſede ta reshaleni im. ed. m dol. Syn ſe sdershi, potolashi, inu omezhi ǀ ſtrashni glaſs tega reshaleniga rod. ed. m, inu pravizknu Serditiga Boga ǀ od reshalene rod. ed. ž pravize Boshje ǀ Gledajte potolashit Boga skuſi tulikajn grehou reshaleniga tož. ed. m ži. od teh nemarneh greshnikou ǀ vinu kateru bo potalashilu, inu reſveſſelilu reshalenu tož. ed. s, inu ſertitu ſerzè Boshje ǀ Dauid nej hotel Boga sa myr proſsit, inu ſe ponishad pred tem reshalenim or. ed. m Gospudam ǀ aku drugazhi samerkaio ſò mozhnu reshaleni im. mn. m ǀ je bil potalashil nyh ſerdita, reshalena tož. mn. s, inu puntarska ſerza
Svetokriški
razžaljenje -a s 1. užaljenost: letu je enu maihinu reshalaine im. ed. Boshie ǀ vſse te druge nesrezhe tiga sveita preſs Boshijga reshalajna rod. ed., ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa ǀ aku leta ſe oberne pruti Sonzhnimu sahodu, tu je, k' reshaleini daj. ed. G. Boga, inu ſvoiga blishniga ǀ zhlovek ſpoſna tu reshalejne tož. ed. Boshje 2. žalitev: pamet ſi nuzala h'reshaleinu daj. ed. tvojga blishniga ǀ uni poterpeshlivu prenese bolesni, shkode, inu reshaleine tož. ed. ǀ imamo poterpeshlivu tu reshalaine tož. ed. preneſti ǀ preneſse vſe supernosti, inu reſhalejne tož. ed. ǀ s' eno majhino shkodo, inu reshalajne tož. ed. nesamorish tvojga blishniga vidit ǀ posabi na rashalajne tož. ed., inu skuſi eno dobro ſe potalashi ǀ s'shpotdellajnom, inu reshalejnom or. ed. ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam or. ed., inu ſtrupam pod ſemlo perpravili V nekaterih zgledih ni mogoče ločevati med nastavljenima pomenoma.
Svetokriški
raženj -žnja m raženj: sapovei tem drugim hudizhom de ga imaio na raſin tož. ed. natekniti ǀ v'rashin tož. ed. sadene, prato v' ogin vershe ǀ vidi de en velik lonz meſſa ſe kuha, inu na rashnu mest. ed. ena tellezha zhetert ǀ ym ble dopade shkripajne teh rashnou rod. mn., inu zverzhajne tiga pohajnia ǀ ſmerit kotle, pishkre, lonze, ponue, rashne tož. mn., inu roshe ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak rashnie tož. mn., inu roſhie na katereh ſo yh pekli ǀ na gorezhah rashnah mest. mn., inu roshjah, ijh pekò
Svetokriški
rdeč -a prid. rdeč: ble je erdezh im. ed. m kakor gartrosha ǀ prezei je bil osdravil, lep, ardezh im. ed. m, inu mlad postal ǀ sjutrai je bila selena, ò poldan ardezha im. ed. ž, pruti vezheru pak bela ǀ erdezha im. ed. ž farba bleda rata ǀ Bella, inu ardizha im. ed. ž farba je liberea Chriſtuſa Odréshenika naſhiga ǀ Spumnite zartana Gospodizhina, de letu lepu belu, inu ardezhe im. ed. s truplu vam nej danu, de bi martranu ǀ firbizhnu lepoto taistiga beliga, inu ardezhiga rod. ed. m ſadu gledate ǀ Vni Rihtar jo da sa en erdezh tož. ed. m ſlati ǀ nej nespodobnosti, nej nesramnosti de bi s'eno krono, s'erdezh tož. ed. m slati ne sturil ǀ vidi to ardezho tož. ed. ž moſhno ǀ ijh v'eno erdezho tož. ed. ž moſhno postavi ǀ s' tiga ner bodezhiga morskiga ternja eno veliko krono ſo ſturili, Chriſtusa s' enem ſtarem erdezhim or. ed. m plajsham ſo sakrili ǀ s' lete kozhje erdezhi im. mn. m slati ſó kapali ǀ Smò mladi, debeli, ardezhi im. mn. m, frishni, ter tudi mozhnu nagneni k' meſſenem lushtam ǀ oblizhe imate Kakor en Angelz … shnable Kakor erdezhe im. mn. ž Koraude ǀ vezh kakor en million erdezhih rod. mn. slatou shazan ǀ de bi imela velati taushent ardezhyh rod. mn. ſlatou ǀ oſſemſtu million ardezhih rod. mn. slatou ǀ na mejſti erdizhih rod. mn. slatou ǀ mu da try erdezhe tož. mn. m slate sa aro ǀ s' shpegli ardizhmi or. mn. te nevoshlivoſti
Svetokriški
rdeče prisl. rdeče: aku ſo ardezhi shpegli, taku vſe ardezhu njemu naprei pride (V, 355)
Svetokriški
Rdeče morje s zemljepisno lastno ime Rdeče morje: Bug je bil ispelal ta Iſraelski ſolk skuſi tu erdezhe morje tož. ed. (V, 142) → Krvavo morje
Svetokriški
Rebeka -e ž osebno lastno ime Rebeka: KaKor Rebecca im. ed. je bila Isacca ogolufala ǀ Ie rejs, de brumna, inu lepa je bila tudi Rebecca im. ed. ǀ Vſmilena je bila Rebecce im. ed., katera tem popotnem je rada poſtregla ǀ Iſak je imel 40. Lejt, kadar je bil Rebecco tož. ed. vſel Rebéka, lat. V Rebecca, Izakova žena in mati Jakoba in Ezava (SP 1 Mz 22,23, 25,20); → Rabeka
Svetokriški
rebro -a s rebro: Bug je ſtuaril sheno is rebra rod. ed. tiga mosha ǀ Eua, katero Bug s'Adamaviga rebra rod. ed. je bil ſtuaril ǀ Ali ſakaj G. Bug nej bil vſel s' glave, ali s'noge Adamu eno kuſt, inu s'tajſte Euo ſtuaril, temuzh s'rebra rod. ed. ǀ Je vſel Bug enu rebru tož. ed. is Adama, ter je ſiſidal sheno ǀ po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra tož. mn. neprebie ǀ Po rebrah mest. mn. ǀ karsnar sa vſako stopino ga s' palzo pò reprah mest. mn. ogladi
Svetokriški
recept m nasvet: S. Ioannes ta Recept tož. ed. mu je bil sapiſsal (I/2, 94) ǀ Kateri Recept tož. ed. tudi Hugo Cardinal sapiſse tem nezhistim, rekozh (I/2, 96) ← srlat. receptum ‛navodilo za pripravo zdravila’, prvotno ‛sprejeto’
Svetokriški
Receredus m osebno lastno ime Rihard: Recceredus im. ed. Engelenderski krajl enkrat je bil shal na lovu, ter s'enim jelenam je derjal Ni jasno, kateri od agl. kraljev s tem imenom je mišljen; → Rihardus.
Svetokriški
Recija -e ž zemljepisno lastno ime Retija: Pompeuſa, inu Marcantona shnyh vojsko je bil pregnal: Aquitanio, Dalmatio, Rethio tož. ed., Ogersko inu slovensko deshelo je bil pod ſvojo oblaſt perpravil (V, 109) Rétija, lat. Rhaetia, antična pokrajina in rimska provinca na ozemlju današnje Švice, Bavarske in Tirolske
Svetokriški
recitirati nedov. recitirati: imamo ſe nauadit nasho perſono katero imamo reciterat nedol. per tej Comedy ← nem. rezitieren ← lat. recitāre ‛glasno brati, recitirati’
Svetokriški
recnija -e ž zdravilo: hlapzy vſe skuſi ſo tekali v' Opoteko pò reznie tož. mn. (II, 386) → arcnija
Svetokriški
reč -i ž reč, stvar: kaj s'ena rejzh im. ed. zhloveku na semli je ta nar nuznishi, inu nar potrebnishi ǀ obena perſilena reizh im. ed. Bogu ne dopade ǀ ena rezh im. ed. v'to drugo ſe preoberne ǀ kadar je pouablena paſsti koshlizhe lushtu tiga meſsa obena rèzh im. ed. jo nemore sadarshati ǀ obena reijzh im. ed. vam nebode mogla veliku shkode sturiti ǀ tu je premaihina, inu shleht rejz im. ed. ǀ ena beſſeda je ena maihina reish im. ed. ǀ Ceſsar nej nihdar Livij obene rezhy rod. ed. odpovedal ǀ nej taku shleht rezhij rod. ed. na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali, inu lubili kakor G. Boga ǀ ſe nenaide rezhj rod. ed. na semli taku mozhne, tarde, inu ſtanovite, de bi s' zhaſſam ſe nepreminila, nepermankala ǀ de ijm nej bilu terbej takorsh ne nespodobne rezhi rod. ed. sturiti ǀ G: Bug nihdar nemore obene rizhij rod. ed. poſabit ǀ Nej rizhi rod. ed. na semli de bi zhlovek imel ble sheleiti ǀ sakaj tedaj Syn Boshi taiſtu eni taku maihini reizhi daj. ed. pergliha ǀ ſamerkam de je perglihanu eni reizhj daj. ed., katera malu terpj, ali je enu nezh ǀ je bil sbral to nar shlehtniſhi, inu maluvrednishi rejzh tož. ed., namrezh to perst, ali gillu ǀ she eno reizh tož. ed. imam vam povedat ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ s'eno malo rèzh tož. ed. tulikain bi ſe imelu skerbèti ǀ obena deshela ſe nenajde de bi vſe ſama imela, temuzh potrebuje veni ali v' drugi rejzhi mest. ed., de te druge deſhele y napumozh prideio ǀ kaj s'ene hude rezhy im. dv. morio lete duei biti ǀ is dveih rezhy rod. dv. ſe lubesan sposna ǀ Plutarcus je djal, de dvej rezhy tož. dv. vſy ludje shelè doſezhi ǀ lete poſvejtne rezhy im. mn. nej ſò li shleht, temuzh tudi enu nezh ǀ te nar manshi rezhij im. mn. ga prestrashio ǀ Katere ſtrashne rizhy im. mn. ſo en ozhitni ſpomin taistih, Katere na ſodni dan ſe imajo goditi ǀ Ali vener zhudnishi rizhij im. mn. na danashnu v'Nebuhojejne ſe ſo godile ǀ de eden vej naturo, inu liſtnuſti vſyh ſtvarjenih rezhy rod. mn. ǀ sgruntat naturo teh stuarjenijh rezhij rod. mn. ǀ ſe perpuste obnorit od lubesni teh posvetnih rizhij rod. mn. ǀ vmerje tem poſvejtnem rezhjem daj. mn., inu dolgu zhaſſu shivj ǀ k'tem slatkim rezhem daj. mn. ſo silnu nagneni ǀ Vſaku drivu ima try rezhy tož. mn., namrezh korenino, deblu, inu veje ǀ vij ſte ſe ſalubili v'te poſvejtne prepovedane rezhij tož. mn. ǀ mu je bil vſe druge ſtuarjene rezhj tož. mn. podvarshene ſturil ǀ katero zhes vſe ſtuariene rezky tož. mn. bi imeli shtimati ǀ sazhnete klaffat, inu druge nespodobne rizhy tož. mn. tribat ǀ katere shene sa malu uredne rizhij tož. mn. vezhkrar prelivajo ǀ ſam sposnà de shtijri rizhi tož. mn. sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ v' maihinih rezheih mest. mn. ſtoy nàshe isvelizhaine ǀ per teh semelskih rezheh mest. mn. ǀ S. Agatha vſyh rezhejh mest. mn. poſvejtnih je bila ſlaba, inu posabliva ǀ G. Bug je iskasal zhuda v' vſyh rezheyh mest. mn. ǀ vaſha semla je nerodovitna, de vſijh rizeh mest. mn. pomankajne imate ǀ vmej drugmi rezhmy or. mn. tudi letu je naſaj piſſal ǀ Drugi malio sa ſvojga Boga zhebu, zheſſen, sele, inu repo, s' katerimi rezhmi or. mn. ſe shpishaio ǀ mei drugimi potrebnimi rezhy or. mn. ſa zhlovesku shiulenie
Svetokriški
rečen -a prid. rečen: kadar bosh kejkaj moj Priatel v'leteh pridigah nashal de nebode prau piſsanu, ali rezhenu im. ed. s (I/1, Uvod) ǀ letu bodi nam rezhenu im. ed. s k' navuku (I/1, 180)
Svetokriški
reči rečem dov. reči: Kir hozhe rezhi nedol. de je nuznu, inu potrebnu piſsat, inu drukat v'ſlednem jesiku ǀ mene vſhe saſtopio kaj hozhem rezhi nedol. ǀ kakor bi hotela rezhij nedol. ǀ nei obeniga v'zerkvi de bi mogal rezh nedol. de on je bres kakorshne reve ǀ Obedn nemore rezk nedol., jeſt nemorem imeti dobre vole ǀ leta je vekshi, greh, Kakor vam ſe neodkryti, ali vam nerezhi +nedol. Vasha Gnada ǀ Hozhe rezhe nedol. Senin Nebeski ǀ otrozi ſo zhemerni, sdaj me perſilio de hudu rezhem 1. ed., sdaj de hudizhu ijh isdam ǀ nerezhem +1. ed. de s'denarjemi jo Kupio ǀ ti ſi en vſmilen Paſtir, shiher rezhesh 2. ed. ǀ inu vener nerezhesh +2. ed. huala G: Bogu ǀ takrat hudizh y rezhe 3. ed. nej ſim jest tebi pravil, de ſe bo tebi taku godilu? ona rezhe 3. ed., kaj hozhem ǀ Bug mu nerezhe +3. ed. greshnik ali zhlovek, ampak norz ǀ od Maria Divize pak shjher rezhemo 1. mn. ǀ inu vener nerezhete +2. mn., Huala Bogu ǀ Naj rekò 3. mn. drugi kar hozhejo ǀ sholnerij hitru na pot ſe postavio, inu beſsede narekò +3. mn. ǀ Obeden ne rezi vel. 2. ed. jest nemorem Bogu shlushit ǀ nikar nerezi +vel. 2. ed. de tvoy Maliki ſo Bogovy ǀ satorai ſposnajmo, ter rezimo vel. 1. mn. ǀ Vupraſhajte vy eniga otroka, inu rezite vel. 2. mn. mu ǀ Rizite vel. 2. mn. vaſs proſsim ſo tii ludje, ſo tij zhloveki vuredni imenuani bitij ǀ rizite vel. 2. mn. nemorem imam katar ǀ s' pravem vkupajnam recite vel. 2. mn. ǀ s'Davidam rezhite vel. 2. mn. ǀ nikar nerezite +vel. 2. mn. de nemorite taku brumnu shivejti ǀ Pater, rezitemu vel. 2. mn.+ nej Teſtament ſturj ǀ sa volo tiga bom rekal del. ed. m, kar Ovidius pravi ǀ de bi nihdar ene hude beſſede nerekal +del. ed. m ǀ leta shena je k'meni rekla del. ed. ž ǀ vij bi ga prezei od vaſs ſunili, inu rekli del. mn. m poberiſse prozh ǀ Kadar bi Boga lubili, inu shtimali, bi nerekli +del. mn. m je teshku, nemorem odpuſtiti ǀ Kaj bi rekle del. mn. ž Ceſſarize, inu Krajle zoper reči oporeči: saſaku malu kar vam shena ſuper rezhe 3. ed. netagotiteſe, inu shnio nepreperajte
Svetokriški
red prisl. vred: Angely nam exempel dado, de shnimi red bi ſe imeli jokati ǀ ſo nashli Detètce s'Mario njegovo Materjo red ǀ Domazha preſiza s'mejhuriam rejd yh je posherla ǀ sdaj pujdesh ushivat s'mano reid te nebeſke troshte ǀ s' nyh rodam rejdt ǀ naſhi ſaurashniki ſò bilij poshgali naſho priſtavo s' shitom rèd ǀ s'mano rejt perſerzhnu vaſs proſſimo
Svetokriški
redek -dka prid. redek: ſò taku retki im. mn. m, kakor te belle muhe (III, 248) po redkem redko: Ah sakaj tedaj taku poretkem vy slabi, inu bolni ludje vshivate to Boshjo arznio (V, 550)
Število zadetkov: 27792