Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

múngo1 múnga samostalnik moškega spola [múngo]
    iz zoologije manjša zver s tršo dlako in koničastim gobcem, ki se hrani z žuželkami, manjšimi plazilci in živi zlasti v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Herpestidae
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Mungo in) angl. mungo iz tamil. mangūs
múngo2 múnga samostalnik moškega spola [múngo]
    užitna zelena zrna kulturne rastline z dolgimi tankimi stroki in rumenimi cvetovi ali ta kulturna rastlina; primerjaj lat. Vigna radiata; SINONIMI: fižol mungo
STALNE ZVEZE: fižol mungo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Mungo in angl. mung(o) iz hind. mung < stind. mudgá-
múren múrna samostalnik moškega spola [múrən]
    1. žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, ki živi v zemlji na travniku; primerjaj lat. Gryllus campestris; SINONIMI: iz zoologije poljski muren
    2. iz zoologije žuželka črne ali rjave barve z daljšimi tipalkami, katere samec z drgnjenjem zgornjega para kril ustvarja visoke, odsekane glasove; primerjaj lat. Gryllidae
    3. navadno v množini član taborniške organizacije, star manj kot 6 let
STALNE ZVEZE: poljski muren
ETIMOLOGIJA: < murin = stčeš. muřín ‛črnec’ < pslov. *murinъ iz *murъ ‛črn’ < ide. *(h2)ma(h2)u̯ró- ‛temen’ - več ...
múšnica múšnice samostalnik ženskega spola [múšnica]
    1. strupena goba z rdečim klobukom, pokritim z belimi krpicami, in obročkom na belem betu; primerjaj lat. Amanita muscaria; SINONIMI: iz biologije rdeča mušnica
    2. navadno v množini lističasta goba, ki zraste iz navadno belega ovoja; primerjaj lat. Amanita
STALNE ZVEZE: čokata mušnica, knežja mušnica, koničasta mušnica, panterjeva mušnica, pegasta mušnica, rdeča mušnica, rdečkasta mušnica, zelena mušnica
ETIMOLOGIJA: muha - več ...
MW simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za megavat
MWh simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za megavat + lat. hōra ‛ura’
N simbolETIMOLOGIJA: prevzeto iz sodobnih evropskih jezikov; krajšava za newton
Na simbol
    simbol za kemijski element natrij
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. Na, simbola za element natrij
nacedíti nacedím dovršni glagol [nacedíti]
    1. narediti, da se kaj nabere s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. v obliki nacediti se nabrati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    3. v obliki nacediti se, ekspresivno popiti večjo količino alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacediti se ga
ETIMOLOGIJA: cediti
nacêjati se nacêjam se nedovršni glagol [nacêjati se]
    1. nabirati se s pritekanjem počasi in v manjših količinah
    2. ekspresivno piti večje količine zlasti alkoholne pijače
FRAZEOLOGIJA: nacejati se ga
ETIMOLOGIJA: nacediti
nacho nacha; tudi náčo samostalnik moškega spola [náčo]
    1. omaka, pomaka iz topljenega sira, masla, moke, mleka, začimb; SINONIMI: nacho sir
STALNE ZVEZE: nacho sir
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. nacho, prvotno (special) nachos, iz špan. Nacho's (especiales) ‛Načeva specialiteta’, po mehiškem natakarju Ignaciju Anayi
náčo glej nacho
nadímek nadímka samostalnik moškega spola [nadímək]
    1. nadomestno, neformalno poimenovanje za osebo ali kraj, navadno po kaki značilnosti
      1.1. tako poimenovanje, ki se uporablja za zakrivanje identitete
ETIMOLOGIJA: po zgledu hrv., srb. nádimak iz nad + ime
nadláhtnica nadláhtnice samostalnik ženskega spola [nadláhtnica]
    kost v nadlahti, ki sega od rame do komolca
ETIMOLOGIJA: nadlahten
nadúha nadúhe samostalnik ženskega spola [nadúha]
    kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: astma
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. nȃduha ‛astma’, nar. rus. nadúha ‛nahod’ < pslov. *naduxa iz *nadušiti ‛težko dihati’ iz + dušiti - več ...
nagáčen nagáčena nagáčeno pridevnik [nagáčen]
    1. pri katerem je koža umrle živali zapolnjena s polnilom in oblikovana tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. ki je s čim napolnjen
    2. ekspresivno v katerem je česa veliko, preveč
ETIMOLOGIJA: nagačiti
nagáčiti nagáčim dovršni glagol [nagáčiti]
    1. zapolniti kožo umrle živali s polnilom in jo oblikovati tako, da se ohrani naravni izgled živali ali njenega dela
      1.1. napolniti kaj s čim
    2. ekspresivno (fizično) kaznovati
ETIMOLOGIJA: iz gačiti ‛polniti kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali’, iz gatiti < pslov. *gatiti ‛mašiti, zapolnjevati’, iz *gatъ, *gatь ‛jez’ < ‛prehod čez vodo’ < ‛hoja, korakanje’ - več ...
nagóbčnik nagóbčnika samostalnik moškega spola [nagópčnik]
    priprava, ki se živali, zlasti psu, namesti na gobec, da ne more gristi
FRAZEOLOGIJA: natakniti nagobčnik komu, natikanje nagobčnika (komu)
ETIMOLOGIJA: iz na gobcu
nakódran nakódrana nakódrano pridevnik [nakódran]
    2. v obliki nakodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, skodran
ETIMOLOGIJA: nakodrati
nakódrati nakódram dovršni glagol [nakódrati]
    1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: skodrati
      1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
    2. v obliki nakodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: skodrati
      2.1. v obliki nakodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno skodrati
FRAZEOLOGIJA: nakodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: kodrati
Število zadetkov: 22243