Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
pustolǫ̑vstvọ, n. das Trachten nach leeren Dingen: leere Schwärmerei, SlN.-C.; — abenteuerliches Beginnen: junaška slava se mu je zdela pustolovstvo in brezumje, LjZv.
SSKJ
pustolóvščina -e ž (ọ̑) nenavaden, vznemirljiv doživljaj: pripovedovala je o svojih pustolovščinah; prevzela ga je želja po pustolovščinah / spuščati se v ljubezenske pustolovščine
// nav. slabš. nevaren poskus, tvegano dejanje: hitra vožnja je nevarna pustolovščina; politična pustolovščina
Pleteršnik
pustopọ̑ljina, f. die Heide, Cig. (T.), Šol., DZ.; — hs.
SSKJ
pústost -i ž (ú) lastnost, značilnost pustega: pustost pokrajine / pustost vremena / s svojo pustostjo je pokvaril razpoloženje družbe
Pleteršnik
pustọ̑st, f. die Wüstheit; die Leerheit; die Magerkeit (des Bodens); — die Schalheit, die Fadheit.
Celotno geslo Pohlin
pustost [pustọ̑stnepopoln podatek] samostalnik ženskega spola

trpkost, kislost, nezrelost

PRIMERJAJ: pustota

Pleteršnik
pústoš, f. wüstes Land, Cig., C., kajk.-Valj. (Rad); — hs.
SSKJ
pustóšenje -a s (ọ̄) glagolnik od pustošiti: pustošenje dežele
Pleteršnik
pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
SSKJ
pustóšiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) povzročati, da postane kaj pusto, razdejano, uničeno: potresi, viharji pustošijo dežele / vojska pustoši mesta in vasi / kuga, lakota spet pustoši
Pleteršnik
pustǫ́šiti, -ǫ̑šim, vb. impf. verwüsten, Cig., Jan., C., nk.; — hs.
SSKJ
pustóšnik -a m (ọ̑) knjiž. dlakava rastlina z dolgopecljatimi listi in velikimi svetlo rumenimi cveti v socvetju; črni lučnik: sadovnjak je bil preraščen s koprivami in pustošnikom
Pleteršnik
pustǫ̑šnik, m. der Verwüster, Jan. (H.).
SSKJ
pustôta -e ž (ó) 
  1. 1. pust, neobdelan svet: spremeniti pustoto v rodovitno polje; pustote in gmajne
    ♦     zgod. pustota v fevdalizmu opustela, neobdelana kmetija
  2. 2. ekspr. pust, odmaknjen kraj: ni hotel več živeti v tej pustoti
  3. 3. redko pustost: pustota pokrajine
Pleteršnik
pustóta, f. 1) die Verödung, die Öde: vinograd v pustoti leži, Jsvkr.; zemlja mi pústoto (sliši se nav. "pústota") leži, das Feld liegt brach, ist unbebaut, Brdo (Gor.)-Svet. (Rok.); vinograd pustoto leži, LjZv.; povsod je p., alles ist verheert, Cig.; — 2) ein wüster Acker, ein wüster Ort, Cig., Jan., C.; "pustote so imenovali neobdelana zemljišča, ki neso bila razdeljena med občinarje, nego so po fevdalnem pravu spadala deželnemu knezu", Rut. (Zg. Tolm. 78.); ein verlassenes Bauerngut, Cig.; — ein verlassenes Gebäude, Z.; — ein Nothstall für die Schafe auf Weideplätzen, Cig.; pastirska p., das Hirtenlager, die Nachthütte, Cig.; — das Hauswesen des Auszüglers: na pustoti živim, ich bin ein Auszügler, Svet. (Rok.); — 3) die Schalheit, die Unschmackhaftigkeit, Cig.; — 4) = nadstavek, naklad na panju, Gol.; pustoto narediti = izrojenka, ki je pri plemenjenju matico izgubil, na močnega prvca ali drugca navezniti, Por.
Celotno geslo Pohlin
pustota [pustóta] samostalnik ženskega spola

trpkost, kislost, nezrelost

PRIMERJAJ: pustost

Celotno geslo Hipolit
pustota samostalnik ženskega spola
Svetokriški
pustota -e ž pustota, neobdelan svet: Njegovo ſteno hozhem jeſt prozh vſeti, de bo obpuszhen, inu njegou plut imà podert biti, de bo poteptan, ga hozhem puſtiti v' puſtoti mest. ed. leshati, de nebo ni resan ni koppan, temuzh oſſat, inu ternie bò v' njemu raslu
Besedje16
pustota sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)
Celotno geslo Kostelski
pustota gl. pustara
Število zadetkov: 349355