Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
puščák, m. ein wüster Ort, ein verödeter Bauerngrund, ogr.-C.
SSKJ
puščálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nekdaj kdor iz zdravstvenih razlogov pušča ljudem kri
SSKJ
puščálen -lna -o prid. (ȃ) nekdaj namenjen za puščanje krvi: puščalni nožič
Pleteršnik
púščałən, -łna, adj. zum Aderlassen gehörig: puščalno orodje, Cig.
Pleteršnik
púščałnik, m. = puščalo, Cig.
SSKJ
puščálo -a s (á) nekdaj priprava za puščanje krvi: s puščalom odpreti bolniku žilo
Pleteršnik
púščalọ, n. das Aderlasswerkzeug, das Lasseisen, Cig., Jan., C.
Celotno geslo Hipolit
puščan deležnik

PRIMERJAJ: puščati

SSKJ
púščanje -a s (ú) glagolnik od puščati: puščanje obvestil pri vratarju / puščanje posode / puščanje krvi
Pleteršnik
púščanje, n. 1) das Lassen; prim. puščati; — 2) der Aderlass.
Celotno geslo Hipolit
puščanje samostalnik srednjega spola
Vorenc
puščanje s, F6, cucurbita, buzha, ena kupiza ṡa kry puṡzhanîe; excipulum, -li, medeniza ẛa prejemanîe te kryi per puṡzhanîu; phlebotomia, -ae, na ṡhili puṡzhanîe; phlebotomia, vel venae sectio, na ṡhyli puṡzhanîe; phlebothomum, -mi, padarṡku ṡeleṡze ṡa puṡzhanîe; scarificatio, puṡzhanîe
Celotno geslo Megiser
puščanje -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
puščanje sam. s ♦ P: 8 (TC 1574, DJ 1575, DC 1579, DB 1584, DC 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
pȗščar, -rja, m. der Besitzer eines verlassenen Gutes, Cig.
Pleteršnik
puščáriti, -ȃrim, vb. impf. ein verlassenes Bauerngut bebauen, Cig.
SSKJ
púščati -am nedov. (ú) 
  1. 1. s širokim pomenskim obsegom ne delati določenega dejanja, katerega predmet je kdo ali kaj: obleko puščajo vsepovsod, jaz naj pa pospravljam / ne puščaj vrat odklenjenih / puščati kaj, koga na miru, pri miru; puščati vrt v plevelu / puščati kaj ob strani ne upoštevati, ne ozirati se na kaj; puščati koga v dvomih / misel na smrt ga je puščala hladnega
  2. 2. z nedoločnikom ne delati določenega dejanja
    1. a) da se lahko uresničuje dejanje, kot ga izraža dopolnilo: puščati testo vzhajati; puščati si rasti brke
    2. b) da kdo neha delati, biti v stanju, kot ga izraža dopolnilo: ob nedeljah so jih puščali spati; pušča otroke, da se po ves dan igrajo, sam pa gara / puščati komu govoriti, da govori; puščati se streči / straža naj nikogar ne pušča čez most
  3. 3. ne delati komu določenega dejanja, zaradi česar mu kaj ostaja: jemali so jim vse, samo obleko, ki so jo imeli na sebi, so jim puščali / puščati ujetnikom življenje
  4. 4. nezavedno ne delati določenega dejanja, zaradi česar osebek nima, ne more uporabljati, kar izraža dopolnilo: svoj dežnik pušča kjerkoli
  5. 5. z določenim namenom delati, da je, ostaja kaj kje: puščati ključ na oknu / puščati komu, za koga pisma pri sosedu
  6. 6. delati, da ostaja kdo ali kaj na mestu, kjer je bil pred tem tudi osebek: kadar je kupoval, je puščal psa pred trgovino / prijatelja ne moremo puščati samega
  7. 7. delati, povzročati, da kje je, ostaja, kar izraža dopolnilo: tatovi niso puščali sledov / take bolezni puščajo hude posledice / tkanina pušča barvo; sadje pušča madeže
    // s prislovnim določilom delati, povzročati, da ostaja zaradi določenega delovanja, dogajanja za osebkom, kar izraža dopolnilo: okupatorjeva vojska je puščala za seboj opustošenje / vojna pušča v ljudeh strah
  8. 8. s prislovnim določilom zaradi premikanja, napredovanja prihajati glede na koga ali kaj v položaj, kot ga izraža določilo: najboljši je začel puščati za seboj tekača za tekačem / pog. pri učenju ga pušča vse bolj zadaj
  9. 9. zapuščati: možje puščajo žene in se poročajo z drugimi / puščati potomcem hiše in zemljišča
  10. 10. nehavati biti v dejavnem odnosu s tem, kar izraža dopolnilo: vedno več ljudi pušča delo, kajenje; puščajo zemljo in odhajajo v tovarne / puščati delo drugemu prepuščati
  11. 11. nezaželeno biti tak, da lahko prehaja skozi kaka snov: cev, lonec pušča; streha na več mestih pušča / okna ne puščajo v dvorano dovolj svetlobe
  12. 12. delati v kaj odprtino, da lahko gre določena snov iz česa: puščati gnojne bule / nekdaj ker je imel visok krvni pritisk, so mu puščali kri
    ●     pog., ekspr. kri mu bom puščal, ko pride izraža zelo visoko stopnjo jeze; ekspr. ne puščaj ga izpred oči neprestano ga glej, nadzoruj
    puščajóč -a -e: hodil je, puščajoč za seboj blatne sledove; puščajoča posoda
Pleteršnik
púščati, -am, vb. impf. ad pustiti; 1) lassen; nikogar k sebi ne p.; veter p., den Wind wehen lassen, usta p. na hudo, den Mund Böses reden lassen, ružne (grde) reči p. iz ust (dem Munde entfahren lassen), ogr.-Valj. (Rad); — dušo p., in den letzten Zügen liegen, C., Jsvkr.; — vodo p., den Harn lassen; — posoda, sod pušča, das Gefäß, das Fass rinnt, läuft; skozi streho pušča, es dringt der Regen durch das Dach, Vrtov. (Km. k.); — barvo p., abfärben, ne p. barve, die Farbe behalten, Cig.; — p., da kdo kaj stori, da se komu (čemu) kaj zgodi; pri miru p. koga; v nemar p. kaj; duri odprta p.; p. komu kaj na voljo; — 2) zur Ader lassen (v tem pomenu tudi pf.); p. komu; tebi bi treba bilo s krampom na čelu p.; konju v goltancu p.; zdravniki zdaj neradi puščajo.
Prekmurski
pǘščati -am nedov. puščati: Doika pomali zmertükom püſcsa mleiko TF 1715, 6; To se godi na sprotolje, gda róji püščajo AI 1878, 36
pǘščati se -am se spuščati se: Kêm globse szva sze püsztsala, tem bole kmícse je bilô KAJ 1870, 84; Ne puscsaj ſze vu zlo v-tvojoj mladoſzti SŠ 1796, 70
Celotno geslo Pohlin
puščati [púščati púščam] nedovršni glagol
  1. puščati kri
  2. zapuščati
Število zadetkov: 349355