Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
črnéti -ím nedov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postajati črn, temen: robidnice se debelijo in črnijo; žerjavica črni; nebo črni
  2. 2. knjiž. temno se odražati, kazati: na gričih črnijo gozdovi; med drevjem črni nizka hiša; preorane njive se črnijo med travniki
SSKJ
črníca -e ž (í) 
  1. 1. zelo rodovitna črna prst: prhka gozdna črnica; mastna, plodna črnica
  2. 2. rabi se samostojno ali kot prilastek temen sadež ali rastlina, ki ga rodi: cepil je češnje črnice in belice; sladke, trde črnice
    // nar. severovzhodno borovnica: nabirati črnice
  3. 3. črnavka: od udarcev so ostale rane in črnice
    ♦     agr. črnica konoplja z ženskimi cveti; bot. praprot črnica rastlina s temno rjavim pecljem in listnim vretenom, Asplenium trichomanes; zool. črnica velika nestrupena primorska kača temne barve, Coluber viridiflavus carbonarius; čopasta črnica raca s črnim čopom na tilniku, Nyroca fuligula
SSKJ
črníčen -čna -o prid. (ī ȋ) ki ga sestavlja črnica: črnična zemlja / črnična polja
SSKJ
črníčevec -vca m (í) nar. severovzhodno borovničevec: postregla je s črničevcem in brinovcem
SSKJ
črníčevje -a s (í) 
  1. 1. nar. severovzhodno borovničevje: črničevje in vresje
  2. 2. bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
SSKJ
črníka -e ž (í) 
  1. 1. bot. hrast z zimzelenimi listi, Quercus ilex: po otoku rastejo črnike, mirte in pinije
  2. 2. vrtn., v zvezi vrtna črnika vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti, Nigella damascena
SSKJ
črnikálec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) vino iz Črnega Kala: črnikalec in vipavec
SSKJ
črníkast -a -o prid. (í) ki je nekoliko črne, temne barve: črnikast dim; črnikasti oblaki; ženska črnikastega obraza; prsti so postali črnikasti / bil je suh, črnikast človek
    črníkasto prisl.: črnikasto siva ali črnikastosiva gmota
SSKJ
črníkav -a -o prid. (í) redko črnikast: črnikava tkanina
SSKJ
črnílec -lca [u̯c] m (ȋ) 
  1. 1. nekdaj obrtnik, ki črni, barva usnje: strojarji, barvarji in črnilci
  2. 2. bot. grmičasto razrasla rastlina s cveti v gostih klasih, Melampyrum: njivski črnilec
SSKJ
črnílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na črnilo: črnilni madeži / črnilni svinčnik tintni svinčnik
♦ zool. črnilna žleza žleza, ki proizvaja temno rjavo obrambno tekočino
SSKJ
črnílnik -a m (ȋ) posodica za črnilo: pomakati pero v črnilnik
SSKJ
črnílo -a s (í) 
  1. 1. sredstvo za pisanje in tiskanje, navadno črne barve: pisati, umazati se s črnilom; tiskarsko črnilo; radirka za črnilo / rdeče črnilo
    ●     ekspr. o tej stvari se je prelilo že dosti črnila se je dosti pisalo
  2. 2. črno barvilo: čevljarsko črnilo
SSKJ
črnílovka -e ž (ī) gozd. glivična bolezen pravega kostanja, pri kateri se izloča črn izcedek: kostanjevo lubje kaže znake črnilovke
SSKJ
črnína -e ž (í) 
  1. 1. lastnost črnega, črna barva: črnina debel in belina sten; črnina dima; motna črnina oblek; pren. črnina misli
  2. 2. črna, žalna obleka: nositi črnino; obleči se v črnino; ni še odložila vdovske črnine
  3. 3. črno, temno vino: piti gosto črnino / metliška črnina
    // trta s temnim grozdjem: vinogradi so zasajeni s črnino / črnina se že barva
  4. 4. redko kar je črno sploh: črnina za nohtom; pren. imel je občutek, da blodi po črnini
SSKJ
čŕniti -im in črníti -ím nedov. (ŕ; ī í) delati kaj črno, temno: črniti čevlje; črniti lase; črni si obrvi
// raba peša slabo govoriti o kom, tožiti koga: povsod je črnila svojo sosedo; ob vsaki priliki ga črni pri nadzorniku
    čŕniti se in črníti se knjiž.  temno se odražati, kazati: v daljavi se je črnila temna proga; skale se črnijo izpod snega
SSKJ
črnják -a m (á) slabš., redko človek črne rase; črnec: ne mara črnjakov
// kdor ima črne lase, temno polt
SSKJ
črnjav prid. ipd. gl. črnav ipd. 
SSKJ
črnjáv -i ž (ȃ) knjiž., redko črnjava, črno: splakniti črnjav s sebe
SSKJ
črnjáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. knjiž., ekspr. kar je črno: izza gore se vzdiguje grozeča črnjava / bujna črnjava na njeni glavi
    // redko lastnost črnega, črna barva; črnina: črnjava hudournih oblakov; črnjava gozda
  2. 2. les. temnejši les v sredini debla: črnjava hrasta; črnjava in beljava
Število zadetkov: 123788