- 1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati
- 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo
- 3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna
● redko race loputajo s perutmi prhutajo
Zadetki iskanja
- 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje
// nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik - 2. nar. razgrajač, nemirnež: te bomo že ukrotili, ti loputnik
- 1. glasno zapreti, zlasti vrata: pograbil je klobuk in pri odhodu jezno loputnil z vrati
- 2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: nekje je loputnilo okno / vrata so loputnila in vlak se je premaknil
- 3. ekspr. slišno, plosko pasti: prerezal je vrv, da je truplo loputnilo na tla; lestev je loputnila po tleh
- 4. preh., star. udariti, lopniti: loputnil je konja čez hrbet; loputniti koga po plečih
// kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron
- 1. lordski naslov: kralj mu je za zasluge podelil lordstvo
- 2. s svojilnim zaimkom naslov za višjega plemiča: govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor vaše lordstvo
♦ vrtn. lorenska begonija grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete
- 1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev
- 2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3485
- 3486
- 3487
- 3488
- 3489
- 3490
- 3491
- ...
- 9254
- Naslednja »