Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
// dvostranski dogovor, sporazum; dvostranska pogodba; dvostranski odnosi med državama
♦ čeb. dvostranski čebelnjak čebelnjak, pri katerem so panji s pročelji obrnjeni na dve strani; filat. dvostransko zobčanje zobčanje, pri katerem se zobčata samo dva vzporedna robova znamk; obrt. dvostranska pletenina dvolična pletenina; strojn. dvostranski bat bat, ki je na obeh straneh v stiku z delovno snovjo
- dvóstránsko prisl.: dvostransko obvezna pogodba
- 1. muz. ki je iz dveh taktov: dvotakten glasbeni motiv
- 2. strojn., navadno v zvezi dvotaktni motor motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na dva giba bata en delovni gib
- 1. ki traja dva tedna: dvotedenski dopust; dvotedensko bivanje
- 2. star dva tedna: dvotedenski dojenček
- 1. ki ima dva tira: dvotirna proga; dvotirna železnica / dvotirni železniški promet
- 2. ki obravnava, rešuje kaj na dva različna načina: dvotirni sistem nagrajevanja / ekspr. bil je nepriljubljen zaradi svoje dvotirne politike dvojne, dvolične
♦ šol. dvotirni šolski sistem šolski sistem z dvema različnima učnima programoma
// s tem bi mu storil zelo dvoumno uslugo dvomljivo, negotovo
- dvoúmno prisl.: dvoumno govoriti; sam.: rad je povedal kaj dvoumnega
// dvoumnost: dvoumje pogodbe
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 671
- 672
- 673
- 674
- 675
- 676
- 677
- ...
- 6444
- Naslednja »