Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika
- 1. redko žvečiti: žvekal je skorjico kruha / žvekati tobak / žvekati slamico gristi, grizljati
- 2. nar. cmokati, čofotati: voda mu je žvekala v čevljih; razmočena zemlja je žvekala pod nogami
- žvekajóč -a -e: žvekajoča zemlja
- 1. oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: slišati tanke žvenke; šipa se je z žvenkom razletela
// žvenketanje: oddaljen žvenk kladiv; žvenk kovancev - 2. nav. ed., ekspr. denar: popival je, dokler je bilo kaj žvenka; imeti dosti žvenka in cvenka
● kosa ima pravi žvenk glas ob udarcu po njej kaže na dobro kvaliteto
// žvenketanje: iz sobe se je slišal žvenket kozarcev in pribora; v noč se je razlegal žvenket orožja in topot konj
// povzročati ostre, višje glasove zlasti z udarcem, trkom s čim: nestrpno je žvenketal z avtomobilskimi ključi; žvenketali so s kozarci in si nazdravljali
● ekspr. vedo, kje je treba žvenketati z denarjem kazati svojo premožnost; ekspr. žvenketati z orožjem groziti z vojno
- žvenketáje: kose so žvenketaje zadevale druga ob drugo
- žvenketajóč -a -e: kovanci so žvenketajoč padli na tla; roko je imela polno žvenketajočih zapestnic
● ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje
- žvenkljajóč -a -e: žvenkljajoči kovanci
// povzročiti oster, višji glas zlasti z udarcem, trkom s čim: žvenknil je z ostrogami / ekspr. žvenknila sta s kozarci trčila
♦ kem. žveplasta kislina kislina s štirivalentnim žveplom
- 1. škropiti, posipavati s sredstvi, ki vsebujejo žveplo: žveplati vinsko trto; žveplati proti pepelasti plesni
- 2. razkuževati z žveplovim dimom: žveplati klet, sode / žveplati fige, slive; žveplati hmelj, tobak
- 3. navadno v zvezi žveplati vino z dodajanjem spojin štirivalentnega žvepla delati, da je vino obstojno in ohrani sortne značilnosti: žveplati bela vina
- žveplán -a -o: žveplani sodi; vino je preveč žveplano
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4653
- 4654
- 4655
- 4656
- 4657
- 4658
- 4659
- ...
- 8792
- Naslednja »