Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
šklômpniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past na drevesu je šklompnila
SSKJ
šklòp šklópa m (ȍ ọ́) nar. past za polhe: nastaviti, odpreti šklop
SSKJ
šklôpniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: past, zapah šklopne
SSKJ
šklopòt -ôta m (ȍ ó) šklopotanje: zaslišati šklopot kopit
SSKJ
šklopotánje -a s (ȃ) glagolnik od šklopotati: šklopotanje pisalnega stroja / šklopotanje cokel po tlaku
SSKJ
šklopotáti -ám tudi -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) ekspr.  
  1. 1. dajati odsekane, navadno enakomerne glasove zaradi udarcev, delovanja: pisalni stroji so spet šklopotali / ob potoku šklopota mlin klopota
    // šklopotajoč premikati se: tramvaji so šklopotali po ulicah / šklopotati s škornji po veži
  2. 2. dajati kratke, votle glasove pri udarjanju ob kaj: kaplje dežja šklopotajo po oknih / krogle sovražnikove strojnice so šklopotale po strehi
  3. 3. šklepetati: zobje so mu šklopotali od mraza
    šklopotajóč -a -e: šklopotajoči stroji
SSKJ
šklopôtniti -em dov. (ó ȏ) ekspr. dati kratek, odsekan glas pri udarcu ob zaprtju, premiku: zapah je glasno šklopotnil
SSKJ
škóda1 -e ž (ọ́) 
  1. 1. kar nastane kot posledica zmanjšanja količine, kakovosti, vrednosti kake dobrine: oceniti, popraviti škodo; prizadeti komu škodo; na avtomobilu je za več tisoč dinarjev škode / delati, povzročati škodo; od tega ima le škodo, koristi pa nobene; trpeti škodo; tudi on je na škodi je oškodovan; zmotiti se v svojo škodo / ekspr. škoda gre v milijone; povrniti škodo / gmotna, gospodarska škoda
    ♦     jur. lovska škoda ki se napravi pri lovu ali jo povzroči divjad; naključna škoda ki je storilec ni predvidel in je ni bil dolžen predvideti
    // sprememba določenega stanja na slabše: mati je z razvajanjem otroku naredila veliko škode; taki filmi povzročajo škodo pri mladini; moralna, politična škoda / brez škode lahko črtaš nekatere odstavke; poudarjanje oblike na škodo vsebine; priče so govorile v njegovo škodo
  2. 2. ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža
    1. a) v zvezi z za da kaj po vrednosti presega določen namen: te obleke je škoda za doma; škoda je fanta za tako delo; elipt. škoda časa, denarja za to
    2. b) z nedoločnikom nekoristnost, neprimernost kakega dejanja: škoda ga je poslušati; zdi se mu škoda hoditi v mesto; elipt. škoda spati v tako lepem vremenu
    3. c) obžalovanje: ali ni škoda blaga, kruha; takega človeka je zelo škoda / kot vzklik kakšna škoda
    4. č) pog. omalovaževanje: ne bi bilo dosti škode, če ga ne bi bilo / elipt. razbil se mi je vrč. Prava škoda / škoda besed ni vredno govoriti
SSKJ
škóda2 -e ž (ọ́) avtomobil češkoslovaške tovarne Škoda: voziti se s škodo
Celotno geslo Kostelski
škoda ► šˈkọːda -e ž
SSKJ
škóden1 -dna -o prid. (ọ̑) jur. nanašajoč se na škodo: škodna odgovornost / škodno zavarovanje
SSKJ
škóden2 -dna -o prid. (ọ̄) star. ki povzroča, dela škodo; škodljiv: škodna žival / zanetiti ogenj tako, da ni nikomur škoden
SSKJ
škóditi -im nedov. in dov. (ọ̄ ọ̑) 
  1. 1. povzročati, delati, da je kdo deležen
    1. a) česa telesno, zdravstveno slabega, neugodnega: boji se, da bi mu jed škodila; vročina mi škodi; ta zdravila bolj škodijo kot koristijo / škoditi zdravju
    2. b) česa slabega, neugodnega sploh: on ti ne more škoditi; s to odločitvijo si je samo škodil / ekspr. tako je pameten, da mu kar škodi / taki ukrepi škodijo gospodarstvu / škoditi slovesu, ugledu koga
  2. 2. ekspr., v tretji osebi, z nikalnico, v zvezi z bi izraža
    1. a) spodbudo, poziv: ne bi ti škodilo, če bi se malo učil
    2. b) zadržano privolitev: pojdimo jest, pit. Ne bi škodilo
    3. c) primernost, koristnost česa: ne bi (mu) škodilo, če bi malo delal, shujšal
Celotno geslo Kostelski
škoditi ► šˈkọːdėt -ėn nedov.
SSKJ
škodljív -a -o prid., škodljívejši (ī í) ki komu (zdravstveno) škodi: škodljivi plini; te snovi so človeku, za človeka zelo škodljive / škodljiv zdravju
// ki povzroča, dela škodo: škodljive živali / škodljiv človek / moralno, politično škodljiv članek; škodljive ideje
    škodljívo prisl.: škodljivo delovati, vplivati na kaj
SSKJ
škodljívec -vca m (ȋ) škodljiva žival: uničevati, zatirati škodljivce / drevesni, krompirjevi škodljivci; gozdni, vrtni škodljivci
// ekspr. škodljiv človek: moralni, politični škodljivci
SSKJ
škodljívka -e ž (ȋ) ženska oblika od škodljivec: te uši so velike škodljivke / družbena škodljivka
SSKJ
škodljívost -i ž (í) lastnost, značilnost škodljivega: škodljivost alkohola, nikotina za zdravje / škodljivost in koristnost posameznih rastlin in živali / družbena škodljivost takih ukrepov
SSKJ
škodljívski -a -o prid. (í) nanašajoč se na škodljivce: škodljivsko delovanje / protidržavna škodljivska skupina
SSKJ
škodljívstvo -a s (ȋ) delovanje škodljivcev: boj proti škodljivstvu / politično škodljivstvo
Število zadetkov: 113661